Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (38.541-38.565)
- smókva -e ž (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: gojiti smokve; košara zrelih smokev / suhe smokve ◊ bot. indijska smokva opuncija ♪
- smókvica -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od smokva: pojesti nekaj smokvic ♪
- smókvin -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na smokvo: smokvin list / smokvino žganje ♪
- smókvov -a -o (ọ̑) pridevnik od smokva: smokvove veje ♪
- smókvovec -vca m (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev ♪
- smôla -e ž (ó) 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta ● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih
alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji ♪
- smôlar -ja m (ȏ) ekspr. kdor ima smolo: smolarju vse spodleti ♪
- smolár -ja m (á) 1. kdor se ukvarja z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolarji in drvarji 2. slabš. čevljar: kateri smolar ti je naredil te čevlje ♪
- smoláriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolariti v borovih gozdovih ♪
- smolárjenje -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre ♪
- smolárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na smolarje ali smolarjenje: smolarski nož / smolarski stolček čevljarski stolček ♪
- smôlast -a -o prid. (ó) podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta ∙ ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kje ♦ petr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom ♪
- smôlec -lca m (ō) slabš. čevljar: smolec je popravil čevlje ♪
- smôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na smolo: smolne kapljice / smolna bakla / smolni madeži na hlačah / smolni prsti smolnati ♦ bot. smolni kanal kanal, v katerem se nabira smola ♪
- smolén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na smolo: na ognjišču so prasketala smolena polena / imeti smolene roke / smolen duh razžaganega lesa ♪
- smolénec -nca m (ẹ̄) bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota ♪
- smoleníca -e ž (í) star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice ♪
- smolenják -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak ♪
- smôlež -a m (ȏ) ekspr. kdor ima smolo: smolež se je vdal v usodo ♪
- smolíka -e ž (í) 1. agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju: v breskovem nasadu se je pojavila smolika 2. vet. nalezljiva bolezen mladih konj z vnetjem žrela in bezgavk v grlu: konj ima smoliko ♪
- smolíkav -a -o prid. (í) nanašajoč se na smoliko: smolikavo drevje / smolikav konj ♪
- smolíkavost -i ž (í) agr. smolika: smolikavost marelic ♪
- smolína -e ž (í) gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino ♪
- smolíti -ím nedov. (ȋ í) prepajati, mazati s smolo: smoliti nit / smoliti ladjo ◊ agr. izcejati smolo smolíti se ekspr., navadno v zvezi z okoli, okrog biti, zadrževati se kje z določenim namenom: smolil se je okoli matere, da bi dobil denar / maček se ji je smolil okrog nog ● ekspr. smoliti se okrog deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost ♪
- smoljênje -a s (é) glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov ♪
38.416 38.441 38.466 38.491 38.516 38.541 38.566 38.591 38.616 38.641