Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (37.916-37.940)
- sípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto // veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je
sipalo iz njega 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti ● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava sípati se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala 2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale ● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom sipajóč -a -e: sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja ♪
- sípec -pca m (ȋ) star. sipek pesek, mivka: kup sipca ♪
- sípji -a -e (ȋ) pridevnik od sipa2: sipja kost ♪
- sípkost -i ž (í) lastnost, značilnost sipkega: sipkost peska, snovi ♪
- sirárna -e ž (ȃ) 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna ♪
- sirárnica -e ž (ȃ) stavba, prostor za pridobivanje sira, navadno na planini: planšarice nosijo mleko v sirarnico / v vasi je bilo mlekarsko društvo s sirarnico ♪
- sírček -čka m (ȋ) 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov ♪
- sírčje -a s (ȋ) 1. redko sirkova slama: metle iz sirčja 2. nar. koruznica: z njiv pospraviti sirčje ♪
- sírek -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov 2. nar. koruza: okopavati sirek ♪
- síren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotli ♦ agr. sirni prah zelo drobni delci sirnine; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz namaz iz sira ali skute ♪
- siréna -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov ● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska ◊ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia ♪
- sirénski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje ♪
- sírijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Sirijce ali Sirijo: sirijska meja / sirijska vlada ♪
- sirílen -lna -o (ȋ) pridevnik od sirilo: sirilni prašek ♪
- sirílo -a s (í) agr. snov za koagulacijo mleka: mleku dodati razredčeno sirilo ♪
- sirínga -e ž (ȋ) 1. pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi; sirinks: igrati na siringo / panova siringa 2. knjiž. španski bezeg: na vrtu so imeli tri breze in nekaj grmov siringe ♪
- sírinks -a m (ȋ) pri starih Grkih piščal iz več med seboj povezanih cevi: igrati na sirinks ◊ zool. organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi; spodnji grgavec ♪
- siríšče -a s (í) agr. iz siriščnika pridobljena snov za usirjenje mleka: usiriti mleko s siriščem / industrijsko sirišče pridobljeno iz siriščnika z industrijskim postopkom; naravno sirišče izluženo v sirotki iz posušenega siriščnika; sirišče v prahu ♪
- siríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sirišče: siriščni encim / siriščni siri siri, izdelani s siriščem; siriščna sirotka sirotka, pri kateri se sirnina izloči iz mleka s pomočjo sirišča ♪
- síriti -im nedov. (í ȋ) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri ♪
- sírjenje -a s (ȋ) glagolnik od siriti: sirjenje mleka ♪
- sirkovína in sírkovina -e ž (í; í) 1. sirkova slama: sirkovina za metle 2. nar. koruzna slama: po njivi leži sirkovina ♪
- siromačíja -e ž (ȋ) knjiž., redko siromaštvo: kamor si pogledal, povsod je bila sama siromačija ♪
- siromák -a m (á) 1. siromašen človek: vse življenje je bil siromak; bogataši in siromaki 2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: že več let je siromak bolan / kot nagovor kaj bo po moji smrti s teboj, siromak ♪
- siromáščina -e ž (ā) 1. siromaštvo: živeti v siromaščini / vsebinska siromaščina filma 2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: poznal je tisto siromaščino, ki je živela po bajtah ♪
37.791 37.816 37.841 37.866 37.891 37.916 37.941 37.966 37.991 38.016