Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (37.891-37.915)


  1.      sínj  -í ž (ȋ) knjiž., redko sinjina: bleda sinj neba ♪
  2.      sínjast  -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan ♪
  3.      sinjebrádec  -dca m (ȃ) knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca ♪
  4.      sinjeók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sinje, svetlo modre oči: sinjeoka deklica ♪
  5.      sinjéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel 2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda sinjèč -éča -e: sinječe dalje ♪
  6.      sinjévkast  in sínjevkast -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) knjiž. sinjkast: sinjevkast dim, oblak / postal je sinjevkast v obraz modrikast ♪
  7.      sínji  -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
  8.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪
  9.      sínjiti  -im nedov. (ȋ) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu sínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji ♪
  10.      sínjkast  -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva sínjkasto prisl.: iz dimnikov se sinjkasto kadi / piše se narazen ali skupaj: sinjkasto moder ali sinjkastomoder; sinjkasto sive oči ♪
  11.      sínko  -a m (ȋ) ekspr. sin: to je njegov sinko / nadobudni sinko je pri izpitu spet padel; sinko debelinko / kot nagovor sinko, pridi sem ♪
  12.      sinóčnji  -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji ♪
  13.      sinonímnost  -i ž (ȋ) lingv. lastnost, značilnost sinonimnega: sinonimnost besede ♪
  14.      sinópsis  -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij ♪
  15.      sintáksa  -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
  16.      sintétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
  17.      sintetizátor  -ja m (ȃ) 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo ♪
  18.      sintetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
  19.      sintétski  -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
  20.      sínus  -a m (ȋ) 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota ♪
  21.      sínusen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivulja ◊ elektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
  22.      sínusov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinus 2: sinusova črta / sinusova funkcija funkcija, ki predstavlja spreminjanje sinusa kota ob spreminjanju kota; sinusova krivulja krivulja, ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo ♪
  23.      síp  -a m (ȋ) 1. star. sipek pesek: s sipom posuta pot; sip in prah 2. alp. droben pesek, drobni delci razpadlih kamnin na zgornjem delu melišča: pobočje je pokrival sip in grušč ♪
  24.      sípa 2 -e ž (ȋ) zool. na morskem dnu živeča žival z desetimi lovkami in črnilno žlezo, Sepia officinalis: sipe in hobotnice / navadna sipa ♪
  25.      sípanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od sipati: sipanje žita v vreče / sipanje bomb 2. fiz. razprševanje svetlobe na drobnih delcih: zakoni sipanja / sipanje svetlobe na prašnih delcih ♪

   37.766 37.791 37.816 37.841 37.866 37.891 37.916 37.941 37.966 37.991  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA