Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (37.666-37.690)


  1.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice ♪
  2.      sèv  in sév séva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. sij: sev ugaša / lunin sev ♪
  3.      sév  -í ž (ẹ̑) star. sejanje, setev: pripravljati zemljo za sev / spomladanska sev ♪
  4.      sévati  -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove 2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči ♪
  5.      sevéda  prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel v gostilno, če je imel denar, seveda; pomeni se s sosedom, seveda mirno, brez prepira / v vezniški rabi vse imam, kar potrebujem. Seveda mi pa še nekaj manjka // na začetku novega odstavka opozarja na prehod k drugi misli: seveda je poleg luči pomembna sestavina Župančičeve poezije tudi tema 2. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: seveda, vem, da je hudo; tega ne bi smel reči, seveda ne; še očeta bom vprašal. Seveda, le vprašaj ga; hočeš požirek vina? Seveda, kar natoči mi ga / ali misliš, da se nam bo posrečilo? Seveda, seveda // izraža pritrjevanje: ali sploh imaš še tisto sliko? Seveda, imam jo; ali greš z menoj? Seveda, grem; no, seveda, saj veš, da ti zaupam ● iron. seveda, še nagrado bi rad izraža močno zanikanje, zavrnitev ♪
  6.      séver  -a m (ẹ́) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever-jug // severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever 2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega dela ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. hladna področja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna področja 4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo ♪
  7.      séveren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus séverno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta ♪
  8.      severnják  -a m (á) 1. kdor živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: preudarni severnjaki; južnjaki in severnjaki // nav. ekspr. kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih: tekmovanj v Planici so se udeležili tudi severnjaki 2. knjiž. severni veter, sever: zapihal je severnjak ♪
  9.      sévernoamêriški  -a -o prid. (ẹ̄-ȇ) nanašajoč se na Severno Ameriko: severnoameriške države / severnoameriška favna / severnoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom jazza ♪
  10.      séverovzhòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije ♪
  11.      séverozahòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in zahodom: gorovje se proti severozahodu znižuje 2. publ. severozahodni del kake geografske ali politične celote: severozahod države ♪
  12.      séverozahóden  -dna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na severozahod: preplezati severozahodni greben séverozahódno prisl.: severozahodno od glavnega mesta ♪
  13.      sévka  -e ž (ẹ̄) 1. nar. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati sevko 2. agr., navadno v zvezi goriška sevka zimsko jabolko zelene barve z rdečimi progami, lisami: gojiti goriško sevko ♪
  14.      sézati  -am nedov. (ẹ̄) segati: sezati z roko na polico / sezajo si v roke / misli so mu sezale daleč v preteklost / škornji so mu sezali čez koleno ● kar naprej mu seza v besedo ga prekinja ♪
  15.      seznaníti  in seznániti -im [sǝz in sez] dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu 2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let ∙ seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil seznánjen -a -o: z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen ♪
  16.      seznánjati  -am [sǝz in sez] nedov. (á) 1. delati, da postane kdo komu znan: seznanjal ga je s svojimi prijatelji; osebno seznanjati koga s kom; seznanjati se na izletih; otroci se hitro seznanjajo 2. delati, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznanjati kupce z delovanjem in uporabo aparata; podrobno seznanjati s čim / knjiga nas seznanja z nekaterimi novimi odkritji seznanjajóč -a -e: razkazal jim je tovarno, seznanjajoč jih s problemi proizvodnje ♪
  17.      seznánjenje  -a [sǝz in sez] s (ā) glagolnik od seznaniti: seznanjenje z novimi sodelavci / članek je pripomogel k seznanjenju rojakov z dogajanji v domovini ♪
  18.      sezúti  sezújem [sǝz in sez] dov., sezúl in sezùl (ú ȗ) narediti, da kdo nima na nogah obuvala: sezuti otroka; sezuti se pred vrati / sezuti čevlje, škornje; sezuti si sandale in obuti copate / sezuti nogavice sezút -a -o: biti sezut; sezute noge ♪
  19.      sežáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, do katere se seže z iztegnjeno roko: približal se mu je na sežaj; za sežaj oddaljen / imeti orožje na sežaju roke / sežaj pred seboj je zagledal planiko 2. knjiž. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje; doseg: sežaj radijskega oddajnika je odvisen od višine antene ♪
  20.      séženj  -žnja m (ẹ́) 1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: zid je visok poldrugi seženj; lopa je oddaljena od hiše nekaj sežnjev 2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: kupil je dva sežnja drv / meriti na sežnje ♪
  21.      séženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) star. metrski: skladovnice seženjskih drv / delal je seženjske korake zelo velike, dolge ♪
  22.      sežéti  -žmèm tudi -žámem [sǝž in sež] dov., sežmì sežmíte in sežêmi sežemíte; sežél; nam. sežét in sežèt (ẹ́ ȅ, á) knjiž. strniti, združiti: sežeti bojne vrste / sežeti svoja opažanja sežét -a -o jedrnat, zgoščen: sežet stavek; sežeto pripovedovanje ♪
  23.      sežétost  -i [sǝž in sež] ž (ẹ̑) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: njegovim pesmim manjka sežetosti ♪
  24.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  25.      sežíg  -a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča ♪

   37.541 37.566 37.591 37.616 37.641 37.666 37.691 37.716 37.741 37.766  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA