Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (37.391-37.415)



  1.      satírik  -a m (í) kdor piše satire: bil je oster in duhovit satirik
  2.      satírika  -e ž (í) 1. lit. satirična dela, satire: Levstikova satirika; sodobna slovenska satirika 2. redko satiričnost: roman je zaslovel zaradi ostre satirike
  3.      sátirski  in satírski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na satire: satirski sprevod v čast boga Dioniza / satirsko poželenje ♦ lit. satirska igra v starogrškem gledališču parodistična igra z zborom satirov, igrana po uprizoritvi tragedije
  4.      satisfákcija  -e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
  5.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  6.      sátnica  -e ž () voščena plošča, ki se vstavi v satnik, da čebele na njej zgradijo sat: pritrditi satnico v satnik; vosek za izdelavo satnic
  7.      sátnik  -a m () lesen okvir pravokotne oblike, v katerega se vstavi satnica: dati satnike v panj
  8.      satóvje  -a s (ọ̑) več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju ♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
  9.      satóvnat  -a -o prid. (ọ̑) redko satast: satovnata zgradba celice
  10.      satráp  -a m () 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
  11.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  12.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem
  13.      scálnik  -a [n tudi ln] m () zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik
  14.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil ( í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejèn -êna -o: scejeno mleko; prim. izcediti
  15.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
  16.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  17.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  18.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  19.      scherzándo  [skerca-] prisl. () muz., označba za izraz izvajanja šaljivo
  20.      scíla  -e ž () bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile
  21.      scrkljánka  -e ž (á) pog. razvajenka, miljenka: take scrkljanke ne mara
  22.      sčájmati se  -am se tudi izčájmati se -am se dov. () star. zavedeti se, zbuditi se: nič se ni mogla sčajmati; sčajmaj se vendar in vstani
  23.      sčediti  gl. izčediti
  24.      sčêliti  -im in sčelíti sčélim dov. (é; ẹ́) gladko prisekati ali prirezati: sčeliti snope
  25.      sčeljustati  gl. izčeljustati

   37.266 37.291 37.316 37.341 37.366 37.391 37.416 37.441 37.466 37.491  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA