Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (37.016-37.040)



  1.      rudárjenje  -a s (á) glagolnik od rudariti: začetni časi rudarjenja / zaradi rudarjenja ogrožena poslopja
  2.      rudimènt  -ênta m ( é) 1. knjiž. ostanek: stebrišče je le še rudiment nekdanje stavbe / rudimenti stare miselnosti // zametek, zasnova: te zgodbe so rudimenti romana 2. biol. zakrneli organ: oko pri človeški ribici je primer rudimenta / rudimenti okončin pri kačah
  3.      rudimentáren  -rna -o prid. () 1. knjiž. nepopoln, neizoblikovan: rudimentarni stebri / neandertalci so uporabljali rudimentaren jezik / roman v svoji rudimentarni obliki začetni, prvotni 2. biol. zakrnel: rudimentarne oči krta, človeške ribice
  4.      rúdnica  -e ž () zastar. mineralna voda: izvir rudnice
  5.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje
  6.      rudogórje  -a s (ọ̑) geogr. gorovje, bogato z rudami: ravnino obdaja poraslo rudogorje / Češko rudogorje
  7.      rudokòp  -ópa m ( ọ́) zastar. 1. rudnik: delati v rudokopu / rudokop soli 2. rudar: ponesrečeni rudokopi
  8.      rudonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti
  9.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled
  10.      rudoslédec  -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec
  11.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine
  12.      rufiján  -a m () knjiž. zvodnik: rufijani in vlačugarji
  13.      rugby  in ragbi -ja [rágbi] m () šport. športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati rugby; igrišče za rugby
  14.      rugbyjíst  in ragbijíst in ragbíst -a [ragbi-] m () športnik, ki goji rugby: rugbyjisti in nogometaši
  15.      rúj  -a m () grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem
  16.      rújen  -jna -o prid. (ū) ekspr. 1. v zvezi z vino dober, plemenit: kozarec rujnega vina 2. knjiž. zlato rumen: rujna zarja ∙ knjiž. dekle z rujnimi lici rdečimi
  17.      rúk  -a m () glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruk ♦ lov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov
  18.      rúkanje  -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov
  19.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni
  20.      rúkati  -am in rúčem nedov. (ū) nar. dolenjsko mukati: krava zateglo ruka
  21.      rúkniti  -em dov.) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne
  22.      ruláda  -e ž () 1. pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi, zvitek: preliti rulado s čokoladno glazuro 2. gastr. jed iz zvite tanke plasti zlasti mesa, navadno z različnimi nadevi: pripraviti rulado iz telečjega mesa / zviti v rulado
  23.      rúm  -a m () alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom ♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum
  24.      rumênec  in ruménec -nca m (é; ẹ̄) 1. človek rumene rase: črnci in rumenci 2. rumenkasta žival, navadno vol: vpreči rumenca
  25.      rumenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati rumen: listje rumeni in odpada / žito že rumeni začenja zoreti / zaradi deževja je koruza začela rumeneti; od bolezni ji obraz rumeni 2. knjiž. rumeno se odražati, kazati: v daljavi so rumenela žitna polja rumenèč -éča -e: rumeneče listje

   36.891 36.916 36.941 36.966 36.991 37.016 37.041 37.066 37.091 37.116  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA