Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (35.816-35.840)


  1.      razpljuskávati  -am nedov. (ȃ) 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje ♪
  2.      razplodíšče  -a s (í) knjiž. leglo, kotišče: mlake so razplodišče komarjev ♪
  3.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  4.      razpóčnik  -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
  5.      razpoklína  -e ž (í) redko razpoka: v lesu, zidu so nastale razpokline; široke razpokline ♪
  6.      razpolága  -e ž (ȃ) 1. v prislovni rabi, v zvezi na razpolago izraža možnost uporabe ali izkoriščanja česa: dati, imeti kaj na razpolago / malo časa je na razpolago / kot vljudnostna fraza: na razpolago sem vam; vse ti je na razpolago ∙ to blago je pri nas še na razpolago ga še imamo, prodajamo 2. redko razpolaganje: razpolaga s premoženjem ♪
  7.      razpolágati  -am nedov. (ȃ) 1. imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj: razpolagati s premoženjem; razpolagati z družbenimi sredstvi; s stanovanjem lahko razpolagate; prosto, samostojno razpolagati s čim / razpolagati s časom / kot vljudnostna fraza razpolagajte z menoj 2. publ. imeti, premoči: razpolaga z nekaj gotovine / podatki, s katerimi razpolagamo / razpolagati z veliko močjo ♪
  8.      razpolávljati  -am nedov. (á) deliti na dva enaka dela: razpolavljati sadeže / cesta je razpolavljala vas ♪
  9.      razpoložênje  -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje ● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost ♪
  10.      razpoložíti  -ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen ● ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen ♪
  11.      razpòn  -ôna m (ȍ ó) 1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona 2. navadno s prilastkom razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika ● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko ◊ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma ♪
  12.      razpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. redko razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce 2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta ● star. razpori med sosedi spori, prepiri ♪
  13.      razpóra  -e ž (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: razpreti lesene stebričke z razporami / bočne razpore v rudniku ♦ grad. zgornji vodoravni tram povezja 2. knjiž. razporek: tunika z razporo na bokih ♪
  14.      razporèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. kar vnaprej določa kraj, čas, v katerem naj bi kako dejanje potekalo: narediti razpored tekmovanj; natančen razpored izpitov / udeležiti se kake akcije po objavljenem razporedu 2. razporeditev: razpored pisalnih miz v prostoru; razpored straž in patrulj / določati kaj po razporedu zvezd ◊ voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora ♪
  15.      razporedítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
  16.      razporedíti  -ím dov., razporédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika ◊ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo ♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami ♪
  17.      razporéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporejati predmete v prostoru / razporejati potnike na ladji; vojaki so se začeli razporejati na desnem bregu reke 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razporejati tekmovanja 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporejati učence po uspehu / razporejati tekmovalce v skupine 4. določati delavcem dela in naloge glede na njihovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporejati pripravnike ◊ ekon. razporejati sredstva po posameznih postavkah ♪
  18.      razpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki ♪
  19.      razposajênec  -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec ♪
  20.      razpostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno ♪
  21.      razpostávljati  -am nedov. (á) delati, da pride kaj na več mest: razpostavljati kozarce po mizah / razpostavljati stražarje po vasi ♪
  22.      razpostávljenost  -i ž (ȃ) stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru ♪
  23.      razpošiljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
  24.      razpošiljálnica  -e ž (ȃ) zastar. ekspedit: odpreti razpošiljalnico ♪
  25.      razpošíljanje  -a s (í) glagolnik od razpošiljati: razpošiljanje knjig, vabil ♪

   35.691 35.716 35.741 35.766 35.791 35.816 35.841 35.866 35.891 35.916  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA