Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (35.291-35.315)


  1.      ranglista  gl. rang ♪
  2.      ránica  -e ž (á) manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu ♪
  3.      raníca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica ♪
  4.      ranína  -e ž (í) 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine ♪
  5.      ránjak  -a m (ȃ) bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota ♪
  6.      ráno...  prvi del zloženk (á) nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen ♪
  7.      ranžírati  -am nedov. in dov. (ȋ) žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim ♪
  8.      ranžíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja ♪
  9.      rapálski  -a -o prid. (ȃ) zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ♪
  10.      rápe  ráp ž mn. (á ȃ) star. kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog; mahovnice: konj je dobil rape ♪
  11.      rapíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. hiter, nagel: rapidna rast cen; rapidno poslabšanje bolezni rapídno prisl.: vročina bolniku rapidno narašča ♪
  12.      rapidográf  -a m (ȃ) teh. nalivnemu peresu podobna priprava za pisanje, risanje s tušem: risati z rapidografom; znamke rapidografov ♪
  13.      rapír  -ja m (ȋ) nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike ♪
  14.      rapóntika  -e ž (ọ́) bot. alpska rastlina z rožnatimi ali škrlatnimi cveti v koških, Rhaponticum: tam rastejo košutniki, jegliči in rapontike ♪
  15.      rapórt  -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪
  16.      rapórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na raport: raportni postopek / raportna knjiga ♪
  17.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
  18.      rapsodíja  -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
  19.      rása  -e ž (á) 1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa ♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi 3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso 4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa ♪
  20.      rasístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rasiste ali rasizem: rasistična gonja; rasistična ideologija, organizacija / odklanjati stike z rasistično vlado ♪
  21.      ráskati  -am nedov. (ā) knjiž., redko 1. potegovati po čem s kakim (ostrim) predmetom; praskati: raskati po pohištvu // delati raskavo: raskati površino 2. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je raskalo in škrtalo raskajóč -a -e: raskajoče hropenje bolnikov ♪
  22.      ráskav  -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik 2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik ráskavo prisl.: raskavo govoriti ♪
  23.      rást  -í ž (ȃ) 1. glagolnik od rasti: a) nadzorovati, pospeševati rast; hitra, počasna rast; rast drevja, živali; rast kosti je končana; čas rasti / rast v debelino, višino b) številčna rast društva / rast mest / rast dolgov, temperature naraščanje c) spremljati rast baletnega ansambla / duhovna, strokovna, ustvarjalna rast 2. navadno s prilastkom telo glede na velikost, višino, doseženo z naravnim, življenjskim razvojem: sosed je moje rasti; dekle lepe rasti / z oslabljenim pomenom biti močne, visoke rasti močen, visok / rože so grmičaste, plazeče rasti 3. knjiž. kar raste, navadno na polju: rast na poljih lepo uspeva / ob jezeru je gozdna rast razredčena ◊ bot. blazinasta rast nizka, s stebelci ali z listi gosto skupaj; interkalarna ali vmesna rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; ekon. gospodarska rast širjenje, povečevanje, proizvodnje, ki se kaže v povečanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca; gozd. valovita rast lesa; zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; rast lesa potek letnic, razpored žil v drevesu ♪
  24.      ráster  -tra m (á) 1. tisk. steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov: fotografirati skozi raster; z rastrom razdeljevati poltone / barvni, zrnati raster // mreža, nastala z uporabo take plošče, folije: fotografija, cinkova plošča z rastrom; gost, redek raster 2. urb., navadno s prilastkom tlorisna mreža česa: raster starega mestnega jedra; iz letala je lepo viden raster istrskih polj / urbanistični raster ♪
  25.      rásti  rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost // nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža // ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož 2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini 3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo 4. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča 5. dosegati višjo stopnjo a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati // prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje // ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša 6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine 7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste 8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel // navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel ● ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko rastóč -a -e: rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije ♦ lingv. rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote ráščen -a -o: iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; prim. rasel ♪

   35.166 35.191 35.216 35.241 35.266 35.291 35.316 35.341 35.366 35.391  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA