Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (35.166-35.190)


  1.      radodárnost  -i ž (á) lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete ♪
  2.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu ♪
  3.      radovóljec  -jca m (ọ̑) star. prostovoljec: radovoljci so šli prvi v napad; polk radovoljcev / radovoljci so šli v gozd pripravljat drva ♪
  4.      radovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim ♪
  5.      radoznàl  -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati ♪
  6.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju ♪
  7.      radožív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti ♪
  8.      radožívec  -vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec ♪
  9.      radožívka  -e ž (ȋ) knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica ♪
  10.      radožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo ♪
  11.      rádža  -e in -a m (ȃ) v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže; maharadže in radže ♪
  12.      rafál  -a m (ȃ) skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj ◊ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih ♪
  13.      ráfija  -e ž (á) 1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij 2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije // izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo ♪
  14.      rafinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale rafiníran -a -o 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti ♪
  15.      ráglja  -e ž (ȃ) 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic ♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta ♪
  16.      ragljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale ragljáje: ura je ragljaje odbila polnoč ♪
  17.      rágljica  -e ž (ȃ) manjšalnica od raglja: otroci so vrteli ragljice ♪
  18.      ragtime  -a [rêgtajm in régtajm] m (ȇ; ẹ̑) muz., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu; ritem ragtima; ragtime in jazz // ples v tem ritmu: plesati ragtime; neskl. pril.: ragtime orkester ♪
  19.      ráhel  -hla -o [ǝu̯] prid., ráhlejši (á) 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost // ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni ● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena ∙ ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo ♪
  20.      rahítičen  -čna -o prid. (í) 1. ki ima rahitis: rahitičen otrok; postati rahitičen; rahitično tele / rahitične spremembe na kosteh 2. ekspr. šibek, slaboten: ob cesti so rastli rahitični topoli / rahitična svetloba je razsvetljevala sobo ♪
  21.      ráhlece  [lǝc] prisl. (ȃ) ekspr., redko rahlo, narahlo: začelo je rahlece pršeti ♪
  22.      rahljálnik  -a m (ȃ) 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom ♪
  23.      rahljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. delati, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo ♦ agr. globoko, plitvo rahljati b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi ● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv ♪
  24.      rahločútnost  -i ž (ū) lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno ♪
  25.      ráj  in ràj rája m (ȃ; ȁ á) 1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj // v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj // po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke ● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega ♪

   35.041 35.066 35.091 35.116 35.141 35.166 35.191 35.216 35.241 35.266  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA