Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (34.991-35.015)


  1.      puščávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puščavnike: puščavniško življenje / odženi te puščavniške misli ♪
  2.      puščávništvo  -a s (ȃ) rel. obstoj, dejavnost puščavnikov: puščavništvo je bilo začetna oblika meništva ● ekspr. otresi se svojega puščavništva samotarskega, nedružabnega načina življenja ♪
  3.      puščávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na puščavo: puščavske značilnosti / puščavski pesek; puščavski veter; puščavska ljudstva ♦ zool. puščavski ris ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Caracal caracal ♪
  4.      puščíca  in púščica -e ž (í; ȗ) 1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica; ekspr. oblak puščic; lok in puščice; švigniti kot puščica 2. taki palici podobno znamenje za označevanje smeri, mesta: puščice kažejo pot proti vrhu; puščice na sliki / smerne puščice / puščica v slovarju opozarja na boljšo, pogostejšo besedo 3. lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku; epigram: Prešernove puščice ● ekspr. te puščice letijo na vodstvo ostri, zbadljivi očitki; knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je; ekspr. jezne puščice iz oči ostri pogledi ♪
  5.      puščica  škatla gl. pušica ♪
  6.      puščíčar  in púščičar -ja m (ȋ; ȗ) knjiž. kdor piše epigrame: satiriki, komediografi in puščičarji ♪
  7.      puščíčast  in púščičast -a -o prid. (í; ȗ) podoben puščici: puščičasta oblika regratovih listov ♦ aer. puščičasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; bot. puščičasti listi; teh. puščičasto ozobje ozobje, pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V ♪
  8.      puščíčen  in púščičen -čna -o (ȋ; ȗ) pridevnik od puščica: puščična konica ♪
  9.      puščôba  -e ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščoba pokrajine / v tej puščobi nočem več živeti / njegova puščoba se je prijela tudi drugih / pooseb. ne bodi taka puščoba ♪
  10.      puščôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek ♪
  11.      puščôbnost  -i ž (ó) ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščobnost pokrajine / naveličal se je puščobnosti na podeželju / občutek puščobnosti ♪
  12.      puščobováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. gorenjsko sitnariti: nikar toliko ne puščobuj ♪
  13.      púšelj  -šlja m (ú) nar. šop: pušelj sena / pušelj ključev / svatje s pušlji na suknjičih šopki ♪
  14.      púšeljc  -a [šǝl] m (ȗ) pog. šopek: narediti pušeljc; pušeljc rdečih nageljnov; dekle je lepo kot pušeljc ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek ♪
  15.      púšeljček  -čka [šǝl] m (ȗ) pog. šopek, navadno manjši: dala mu je pušeljček ♪
  16.      púšica  tudi púščica -e ž (ū; ȗ) 1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle 2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico ◊ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose ♪
  17.      púšiti  -im nedov. (ú ȗ) zastar. kaditi: ves večer je pušil / pušiti cigareto pušèč -éča -e: pušeč cigaro, se je sprehajal po vrtu ♪
  18.      púška  -e ž (ȗ) ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju ◊ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška ♪
  19.      puškár  tudi púškar -ja m (á; ȗ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci ♪
  20.      puškáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. posamezno, poredko streljati s puško: v gozdu so puškarili lovci / srečali so se s sovražno patruljo in nekaj časa puškarili; puškariti se s sovražnikom ♪
  21.      puškárjenje  -a s (á) glagolnik od puškariti: puškarjenje se je končalo / prišlo je do puškarjenja med policijo in demonstranti / poslušati puškarjenje ♪
  22.      puškárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni ♪
  23.      puškárnica  -e ž (ȃ) 1. star. puškarna: puškarnica in orožarnica 2. knjiž., redko strelna lina: streljati skozi puškarnico ♪
  24.      puškárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt ♪
  25.      puškárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva ♪

   34.866 34.891 34.916 34.941 34.966 34.991 35.016 35.041 35.066 35.091  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA