Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (34.891-34.915)


  1.      púnkt  -a m (ȗ) žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt ♪
  2.      punktácija  -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
  3.      punktálen  -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko ♪
  4.      punktáš  -a m (á) žarg., zgod. pristaš punktacij: preganjati punktaše ♪
  5.      punktíranje  -a s (ȋ) glagolnik od punktirati: punktiranje ploskve / punktiranje ciste; punktiranje kolenskega sklepa ♪
  6.      punktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev 2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj punktíran -a -o: punktirano mesto ♦ muz. punktirana nota nota, podaljšana s piko ♪
  7.      punktuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko trenuten: punktualno dejanje ◊ muz. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov ♪
  8.      púnktum  medm. (ȗ) knjiž., navadno v zvezi z in konec, pika: pisma hočem nazaj, in punktum; šolo mora končati. Punktum ♪
  9.      pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
  10.      pùnt 2 púnta m (ȕ ú) žarg., šport. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta ♪
  11.      púnta  -e ž (ȗ) žarg., grad. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi ♪
  12.      púntaka  -e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj ♪
  13.      púntanje  -a s (ú) glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje ♪
  14.      púntar  -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji ♪
  15.      puntaríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije ♪
  16.      púntarka  -e ž (ū) ženska oblika od puntar: puntarke so se zbrale na trgu ♪
  17.      púntarski  -a -o prid. (ū) uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha ♪
  18.      púntarstvo  -a s (ū) nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo ♪
  19.      púntati  -am nedov. (ú) spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino púntati se upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem ♪
  20.      púpa 1 -e ž (ū) 1. star. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pupo; pupa iz celuloida / otroška pupa ∙ žarg., obrt. (krojaška) pupa model človeškega trupa za pomerjanje oblačil; (krojaška) lutka; pupa v izložbi (ženska) lutka 2. nar. primorsko dekle: pupe so šle na ples ♪
  21.      púpa 2 -e ž (ū) otr. pijača: steklenička s pupo ♪
  22.      púpati  -am nedov. (ȗ) otr. piti: papati in pupati ♪
  23.      púpcati  -am nedov. (ȗ) otr. piti: pupcati mleko ♪
  24.      púpek  -pka m (ȗ) zool. repata dvoživka z vitkim trupom in ob straneh sploščenim repom, Triturus: opazovati pupke v mlaki; močeradi in pupki / planinski, veliki pupek ♪
  25.      púpica  -e ž (ū) otr. pijača: papica in pupica / dajati pupice ♪

   34.766 34.791 34.816 34.841 34.866 34.891 34.916 34.941 34.966 34.991  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA