Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (34.691-34.715)


  1.      psíhotéhnika  -e ž (ȋ-ẹ́) psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene ♪
  2.      psíhoterapévt  -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom ♪
  3.      psíhoterapévtičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) med. psihoterapevtski: psihoterapevtična metoda ♪
  4.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode ♪
  5.      psíhoterapíja  -e ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije ♪
  6.      psíhotést  -a m (ȋ-ẹ̑) psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste ♪
  7.      psihótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah ♪
  8.      psihótik  -a m (ọ́) psiht. kdor ima psihozo: nevrotiki in psihotiki ♪
  9.      psihóza  -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
  10.      psihrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za določanje vlage v zraku ♪
  11.      psíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic ♪
  12.      psíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale ♪
  13.      psíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
  14.      psíkovina  in psikovína -e ž (í; í) nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje ♪
  15.      psilofít  -a m (ȋ) nav. mn., pal. izumrle rastline, ki so se prve pojavile na kopnem, Psilophyta ♪
  16.      psína  -e ž (í) redko 1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino 2. slabš. pes: psina laja ♪
  17.      psitakóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
  18.      psoglàv  in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
  19.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  20.      psoglávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba ♪
  21.      psoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija ♪
  22.      psovánje  -a s (ȃ) glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje ♪
  23.      psováti  psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek ♪
  24.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  25.      pst  [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪

   34.566 34.591 34.616 34.641 34.666 34.691 34.716 34.741 34.766 34.791  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA