Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (34.666-34.690)



  1.      psihologizíranje  -a s () glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu
  2.      psihologizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira
  3.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
  4.      psihométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test
  5.      psihometríja  -e ž () nauk o merjenju duševnih pojavov
  6.      psihomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
  7.      psihomotóričen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
  8.      psíhonevróza  -e ž (-ọ̑) med. nevroza: zdraviti psihonevrozo
  9.      psihopát  -a m () psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
  10.      psihopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje
  11.      psihopatíja  -e ž () psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije
  12.      psihopátinja  -e ž () psihopatka
  13.      psihopátka  -e ž () ženska oblika od psihopat: oddelek za psihopatke
  14.      psíhopatologíja  -e ž (-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
  15.      psíhopatolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu
  16.      psihopátski  -a -o prid. () nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi
  17.      psíhoseksuálen  -lna -o prid. (-) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj
  18.      psíhosociálen  -lna -o prid. (-) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela
  19.      psíhosociologíja  -e ž (-) socialna psihologija
  20.      psíhosociolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
  21.      psíhosomátičen  -čna -o prid. (-á) psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina
  22.      psíhosomátika  -e ž (-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov
  23.      psíhosomátski  -a -o prid. (-) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
  24.      psíhotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test
  25.      psíhotéhnik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za psihotehniko: naloge psihotehnikov

   34.541 34.566 34.591 34.616 34.641 34.666 34.691 34.716 34.741 34.766  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA