Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (34.041-34.065)


  1.      proletariát  -a m (ȃ) 1. v kapitalizmu delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu 2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata ♪
  2.      proletarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala 2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale proletarizíran -a -o: proletarizirani kmetje ♪
  3.      proletárstvo  -a s (ȃ) 1. miselnost, lastnosti proletarcev: ponosen je na svoje proletarstvo / težek položaj proletarstva proletarcev 2. ekspr. revščina, siromaštvo: dvigniti se iz proletarstva ♪
  4.      prolongácija  -e ž (á) 1. jur. podaljšanje: prolongacija pogodbe 2. fin. izdaja nove menice namesto zapadle: prolongacija menice ♪
  5.      prolongírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. jur. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov 2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico prolongíran -a -o: rok odplačevanja je prolongiran; prolongirana menica ♪
  6.      promèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
  7.      prometéjski  tudi prométejski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. tak kot pri Prometeju: prometejski upor; prometejska ljubezen do človeštva; to dejanje je prometejsko / prometejski ogenj / ima prometejsko voljo močno, veliko ♪
  8.      prometéjstvo  tudi prométejstvo -a s (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prometej: njegovo prometejstvo je v iskanju resnice ♪
  9.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
  10.      prométij  -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Pm: pridobivanje prometija ♪
  11.      prométnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica ♪
  12.      prométnik  -a m (ẹ̑) 1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki 2. poljud. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, strok. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike 3. žarg. prometni miličnik: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik pionir, ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico ♪
  13.      prométno...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na promet: prometnopraven, prometnovarnosten ♪
  14.      prométnovárnosten  -tna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi ♪
  15.      promíle  -a m (ȋ) del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo // ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi ♪
  16.      promílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na promile: meriti promilno vrednost alkohola v krvi / s števnikom 0,8-promilna koncentracija snovi v vodi ♦ mat. promilni račun račun, ki obravnava promile ♪
  17.      prominénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden: k delu so povabili prominentne inženirje, strokovnjake; prominentni umetniki in znanstveniki // zelo pomemben, velik: prominentni družbeni problemi; prominentna vloga kulture pri izobraževanju ♪
  18.      promiskuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. mešanje, mešanost: promiskuiteta narodov na Balkanu / prevelika promiskuiteta pesmi v antologiji 2. spolni odnosi z osebami drugega spola brez omejitev, prepovedi: promiskuiteta se širi / živeti v promiskuiteti ♪
  19.      promótor  -ja m (ọ̑) 1. kdor slovesno da, podeli doktorski naslov: promotor je imel pred podelitvijo slavnostni govor; promotor in promoviranci 2. knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: bil je promotor družbenega dogajanja ♪
  20.      pronícanje  -a s (ȋ) glagolnik od pronicati: pronicanje vode skozi steno / čutila je pronicanje mraza v telo / pronicanje tujega blaga na domači trg ♪
  21.      pronícati  -am nedov. (ȋ ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti pronicajóč -a -e: voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino; človek s pronicajočim pogledom ♪
  22.      pronicàv  -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež pronicávo in pronícavo prisl.: pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli ♪
  23.      pronicljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti ♪
  24.      proníkati  -am nedov. (ȋ ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči ♪
  25.      proníkniti  -em dov. (í ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino 2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga ● knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana proníknjen -a -o: ves je proniknjen z mislijo na potovanje ♪

   33.916 33.941 33.966 33.991 34.016 34.041 34.066 34.091 34.116 34.141  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA