Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (33.966-33.990)


  1.      próbkov  -a -o prid. (ọ̑) zastar. plutovinast: probkovi zamaški ♪
  2.      problém  -a m (ẹ̑) 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar ◊ mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem ♪
  3.      problemátičen  -čna -o prid. (á) 1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano 2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen ♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami problemátično prisl.: odločili so se zelo problematično ♪
  4.      problémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na problem: problemska področja / problemski film, roman / problemska konferenca konferenca, na kateri se obravnava določen problem, določena problematika ♦ mat. problemska naloga z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problemski šah problémsko prisl.: problemsko obravnavati kaj; problemsko zanimiv roman ♦ elektr. problemsko usmerjen jezik programski jezik, določen za reševanje problemov na določenem področju ♪
  5.      procènt  -ênta in -énta m (ȅ ē; ȅ ẹ̄) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente // ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi 2. mn., žarg. provizija: dobiti, izgovoriti si procente ♪
  6.      procés  tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju 2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces 3. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / sodni proces ● publ. monstre proces s številnimi obtoženci; publ. politični proces zaradi političnih razlogov ◊ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
  7.      procésija  -e ž (ẹ̑) 1. rel. verski sprevod, pri katerem se navadno nosi kak verski predmet, kip: pred mašo bo procesija; nositi križ pri procesiji / velikonočna procesija; procesija za dež // skupina ljudi ob takem dogodku: procesija gre med njivami; dolga procesija / iti za procesijo, v procesiji 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: proti vrhu se pomika procesija planincev / procesija mravljincev, voz ♪
  8.      procesualíst  -a m (ȋ) strokovnjak za procesno pravo ♪
  9.      pròč  prisl. (ȍ) 1. izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta: iti, steči proč; poslati, spraviti koga proč / elipt. brž proč / kot vzklik proč odtod / stopiti nekaj korakov proč / obrniti se proč v drugo smer // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: domača vas je daleč proč; sedel je proč od drugih / mesto je dve uri proč 2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti strupene bodice, trne proč / star. glava mu bo šla proč obglavljen bo / vreči pokvarjeno hrano proč zavreči, odvreči / elipt. to ni za proč 3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: roko proč; proč z nožem, fant / proč z izdajalci 4. pog., v povedni rabi izraža, da je kaj časovno odmaknjeno, minilo: polnoč je proč; ura je tri proč / proč so lepe sanje; težave so proč težav ni več 5. pog., v povedni rabi izraža uničenje, izgubo: noga je proč; lepa posoda je proč / z našo hišo je proč je propadla; z njo se ne more več računati ● pog. dolgo je bil proč je bil zdoma; pog. trije prašiči so proč prišli so poginili; pog. držal se je proč od politike ni se ukvarjal z njo; ekspr. roke proč od naše zemlje ne segajte po naši zemlji, ne prisvajajte si je; pog., ekspr. ženska je od žalosti čisto proč duševno izčrpana, obupana; pog. to je proč vržen denar je zapravljen, nekoristno uporabljen ♪
  10.      pročêlje  in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑) 1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico ♦ arhit. glavno, stransko pročelje 2. knjiž., redko sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo: posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra ♪
  11.      pródaj  m neskl. (ọ̑) star., v prislovni rabi, s predlogom prodaja: krompirja je dovolj tudi za prodaj / stvar gre dobro v prodaj; prim. naprodaj ♪
  12.      prodája  -e ž (ȃ) glagolnik od prodati ali prodajati: prodaja blaga; za prodajo namenjeni izdelki; nakup in prodaja / prodaja na debelo, na drobno / dati kaj v prodajo; publ. blago gre dobro v prodajo se dobro prodaja; vstopnice so že v prodaji // prodajni oddelek: šef prodaje ♦ ekon. komisijska prodaja; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu ♪
  13.      prodajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor prodaja: prodajalec časopisov; kupec in prodajalec ♪
  14.      prodajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prodajanje: prodajalna miza ♪
  15.      prodajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki prodaja: zaposlena je kot prodajalka ♪
  16.      prodajálna  -e ž (ȃ) prostor, v katerem se prodaja: stopiti v prodajalno / prodajalna čevljev, s čevlji ♪
  17.      prodajálnica  -e ž (ȃ) zastar. prodajalna: stopiti v prodajalnico ♪
  18.      prodajálničar  -ja m (ȃ) zastar. trgovec, prodajalec: obrtniki in prodajalničarji / vzeti v službo prodajalničarja ♪
  19.      prodajálniški  -a -o (ȃ) pridevnik od prodajalna: prodajalniški prostori ♪
  20.      prodajálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prodajalce ali prodajanje: prodajalski predpasnik / prodajalsko osebje ♪
  21.      prodájati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge 2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo 4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati ● ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš ◊ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi prodájati se ekspr. 1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali 2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar) prodájan -a -o: to je najbolje prodajana knjiga v tem letu ♪
  22.      prodájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prodajo: prodajni stroški / nabavna in prodajna cena / prodajni oddelek; prodajna miza ♪
  23.      prodáti  -dám dov., 2. mn. prodáste in prodáte; prodál (á) 1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana 2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje ● ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem ◊ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo prodáti se slabš. začeti sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: prodal se je Nemcem prodán -a -o: prodani izdajalec; prodani predmeti; prodana duša; hiša je že prodana ♪
  24.      prodírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire: prodirati proti cilju, vrhu; prodirati v brezno, jamo; kljub slabemu vremenu so reševalci prodirali dalje / človek prodira vse globlje v vesolje / mokrota prodira v čevlje / nad naše kraje prodira mrzel zrak // z vojaško silo, bojem prihajati kam na nasprotnikovo ozemlje: s severne strani prodirajo tanki; sovražna vojska le počasi prodira // šah., šport. prihajati mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodirati po sredini igrišča / prodirati s kmetom, kraljico 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje: konica svedra prodira vse globlje v skalo / zobje prodirajo dojenčku navadno v parih / prodirati ven 3. prihajati skozi kaj ovirajočega: voda prodira skozi zid / sonce prodira skozi vejevje 4. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: ta škodljivec je začel prodirati tudi k nam / računalništvo vedno bolj prodira v gospodarstvo / podjetje uspešno prodira na tuja tržišča 5. ekspr. uveljavljati se, postajati priznan, premagujoč ovire: tudi v našem podjetju prodirajo nove ideje; to spoznanje vse bolj prodira 6. s prislovnim določilom spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodirati v bistvo problema, življenja / prodirati komu v dušo ● knjiž. požiralnik prodira prepono in prehaja v želodec gre skozi prepono; ekspr. uspešno prodirati v športni, umetniški vrh postajati najboljši športnik, umetnik prodirajóč -a -e: prodirajoči tanki; skozi krošnjo prodirajoči sončni žarki ♪
  25.      prodíren  -rna -o prid. (ȋ) knjiž. prodoren: prodirni žarki / pogledati koga s prodirnimi očmi / prodiren mislec / prodirna analiza družbe prodírno prisl.: pogledati ostro in prodirno ♪

   33.841 33.866 33.891 33.916 33.941 33.966 33.991 34.016 34.041 34.066  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA