Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (33.391-33.415) 
- prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
- prikolesáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi ♪
- prikólica -e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah // vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami ● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka ♪
- prikóličar -ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev 4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev ♪
- prikolovrátiti -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala ♪
- prikomandírati -am dov. (ȋ) nižje pog. dobiti, priskrbeti: prikomandiral mu je delo; iz doline je prikomandiral vino ♪
- prikoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. prišiliti: prikoničiti kole prikoníčen -a -o 1. deležnik od prikoničiti: prekle so že prikoničene 2. ekspr. koničast, stožčast: prikoničeni uhlji, vrhovi; prikoničena brada ♪
- prikòp in príkop -ópa m (ȍ ọ́; í ọ́) nar. plitev jarek na vsakem koncu zorane njive: Živina si je v brazdi trikrat oddihovala, preden je prišla od prikopa do prikopa (I. Koprivec) ♪
- prikopáti -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti: prikopati do ceste 2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali ● nar. prikopal mu je dve klofuti dal prikopáti se 1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega // ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda ♪
- prikopitljáti -ám dov. (á ȃ) udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla ♪
- prikoracáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla ♪
- prikoráčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride ♪
- prikorákati -am dov. (ȃ) korakajoč priti: po cesti so prikorakali gasilci / ekspr. slovesno sta prikorakala v sobo prišla ♪
- prikosíti -ím dov., prikósil; prikošèn (ȋ í) 1. s košenjem priti kam: prikositi do meje 2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi ♪
- prikošátiti se -im se dov. (á ȃ) ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar ♪
- prìkót -a m (ȉ-ọ́) nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice ♪
- prikotalíti -ím dov., prikotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge prikotalíti se slabš. s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov ♪
- prikovánost -i ž (á) nav. ekspr. stanje prikovanega: prikovanost verige / prikovanost človeka na določen kraj / prikovanost na delo ♪
- prikováti -kújem dov., prikovál (á ú) 1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal prikován -a -o: bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno ♪
- prikovíčiti -im dov. (í ȋ) teh. s kovicami pritrditi: prikovičiti kaj na pločevino; prikovičiti in privariti prikovíčen -a -o: prikovičeni deli ♪
- prikrájanje -a s (á) prikrojevanje: o njegovem delu je govoril brez idealiziranja in prikrajanja ♪
- prikrájati -am nedov. (á) prikrojevati: zgodbe je spreminjal in prikrajal; jezik je preveč prikrajal po dolenjski govorici; prikrajati dogodke po svoje / prikrajati teorijo svojim potrebam prilagajati ♪
- prikrájek -jka m (ȃ) knjiž., redko kot: rada je sedela v prikrajku in opazovala ljudi v sobi ♪
- prikrájen -jna -o prid. (ȃ) star. obroben, obkrajen: prikrajna deska / prikrajni mož v vrsti ♪
- prikrájšanje -a s (ȃ) glagolnik od prikrajšati: prikrajšanje za dediščino / prikrajšanje pri kupni pogodbi ♪
33.266 33.291 33.316 33.341 33.366 33.391 33.416 33.441 33.466 33.491 
