Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (33.141-33.165)


  1.      prežémati  -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: duh miroljubnosti prežema njegovo delo; njena pisma prežema skrb za bolno mater / prežema ga veliko hrepenenje; zavest, pomagati ljudem, prežema vse njegovo življenje 2. povzročati, da kaj začne biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežemati mladino z naprednimi idejami ♪
  2.      prežéti  -žmèm stil. -žámem dov., prežmì prežmíte in prežêmi prežemíte; prežél; nam. prežét in prežèt (ẹ́ ȅ, á) nav. ekspr. 1. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: napredni duh je prežel vse njegovo delo / preželo ga je veliko hrepenenje 2. povzročiti, da kaj začne biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežeti mladino z revolucionarnimi idejami; prežeti se s kulturo drugih narodov prežét -a -o: vojaki so bili prežeti z borbenim duhom; mladina, prežeta z naprednimi nazori; vse njegovo delo je prežeto s humanizmom; čustveno prežeti opisi narave ∙ ekspr. bil je ves prežet od začudenja zelo začuden ♪
  3.      prežétost  -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost prežetega: prežetost mladine z naprednimi idejami / knjiž. del in celoto je treba obravnavati v njuni prežetosti medsebojni odvisnosti, povezanosti ♪
  4.      prežgáti  -žgèm dov., prežgál (á ȅ) 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo prežgán -a -o 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja ∙ pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani ♪
  5.      prežígati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. 1. zelo peči, žgati: sonce je prežigalo obraz; pren. čutil je, kako ga njegov pogled prežiga 2. knjiž. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: hrepenenje ga je prežigalo in sililo do pretresljivih izpovedi ● prežigali so goščavo požigali ♪
  6.      prežíljka  -e ž (ȋ) nar. 1. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in prežiljke 2. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo prežiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani s prežiljko ♪
  7.      prežítek  -tka m (ȋ) 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek ♪
  8.      prežív  -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) nav. ekspr. preveč živ, živahen: preživ otrok / preživa domišljija / prežive barve obleke prežívo tudi preživó prisl.: vsega se še preživo spominja; preživo čuteče srce ♪
  9.      prežívek  -vka m (ȋ) star. 1. sredstva za življenje, zlasti hrana: imeti preživek zase in za družino; s tako skromnim preživkom bodo težko vzdržali dalj časa / pri hčeri si je izgovoril preživek preužitek 2. preživetje: boj za preživek ♪
  10.      preživéti  -ím dov., prežível (ẹ́ í) 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega prežívljen -a -o: preživljeni načini dela preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega ♪
  11.      preživítek  -tka m (ȋ) star. 1. preživnina: prejemati preživitek; upravičenec do preživitka 2. kar omogoča pridobivanje sredstev za življenje: iskati preživitek; poljedelstvo je njegov edini preživitek ♪
  12.      preživítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od preživiti: preživitev družine 2. redko preživetje: boj za obstanek in preživitev ♪
  13.      preživíti  -ím dov., prežívil (ȋ í) dati komu, kar potrebuje za življenje: ker ga doma niso mogli preživiti, se je zgodaj zaposlil; brez truda lahko preživi družino; skrbelo jo je, s čim se bodo preživili; preživiti se z delom / preživiti živino čez zimo / majhno posestvo ni moglo preživiti številne družine ♪
  14.      preživítven  -a -o (ȋ) pridevnik od preživitev: preživitvene možnosti, potrebe ♪
  15.      prežívljanje  -a s (í) glagolnik od preživljati: preživljanje prostega časa / preživljanje kriz / sredstva, stroški za preživljanje družine ♪
  16.      prežívljati  -am nedov. (í) 1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju; preživljati večere v družbi s prijatelji // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino; preživljajo ga starši; preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano preživljajóč -a -e: študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem ♪
  17.      preživnína  -e ž (ȋ) (denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine ♪
  18.      preživnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preživnino: preživninski prispevek zakonca / reševati preživninske spore ♪
  19.      preživotáriti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: zimo je preživotaril v neki koči; vojna leta je z otrokom preživotarila v mestu ♪
  20.      prežláhten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino 2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez ♪
  21.      prežmíkati  -am dov. (ȋ) redko s stiskanjem obdelati: dobro prežmikati in nato izplakniti perilo ♪
  22.      prežréti  -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico prežréti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje 2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo 3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov prežŕt -a -o: prežrto blago ♪
  23.      prežún  -a m (ȗ) star. izvidnik: prežuni so sporočili, da se sovražnik že približuje // vohun: prežuni so povsod prisluškovali ♪
  24.      prežvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče ● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana ∙ ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja ♪
  25.      prežvèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu 2. redko prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav ♪

   33.016 33.041 33.066 33.091 33.116 33.141 33.166 33.191 33.216 33.241  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA