Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (32.666-32.690)


  1.      preračunávati  -am nedov. (ȃ) 1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli // s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen 2. v zvezi z na z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunavati jugoslovansko letno porabo mleka na eno družino // v zvezi z v z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunavati dinarje v lire; preračunavati milje v kilometre / preračunavati cene v dolarje 3. z računanjem ugotavljati, določati kaj sploh: preračunaval je, koliko denarja mu bo ostalo do konca meseca / z očmi preračunavati razdaljo ♪
  2.      preračunljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine 2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje ♪
  3.      preràd  -áda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi 1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad 2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču ♪
  4.      prerán  -a -o prid. (ȃ á) knjiž. prezgodnji, prezgoden: preran sneg; prerana smrt; prerana zima preráno prisl.: prerano priti; prerano umreti; prerano zapadli sneg ♪
  5.      prerásti  -rástem in -rásem dov., prerásel in prerástel (á) 1. rastoč prekriti: bršljan je prerasel obzidje; trava je prerasla dvorišče / rano ji je prerasla kožica 2. z rastjo preseči: sin je prerasel očeta; jelka preraste smreko / publ. investicije so prerasle materialne možnosti; pren. v znanju je prerasel svojega učitelja 3. v zvezi z v doseči višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: Osvobodilna fronta je prerasla v vseljudsko gibanje; poznanstvo je preraslo v prijateljstvo; meddržavni spor je prerasel v vojno / bataljon je v kratkem času prerasel v odred ● publ. zborovanje je preraslo svoj informativni značaj je bilo več kot samo informativno; publ. te napake smo že prerasli teh napak ne delamo več; lansko obleko je že prerasla tako je zrasla, da ji obleka ni več prav preráščen -a -o: z mahom preraščene skale; pšenica je preraščena s plevelom; prim. prerasel ♪
  6.      preráščati  -am nedov. (á) 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati ∙ publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo ♪
  7.      prerazdráženost  -i ž (ā) stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali ♪
  8.      prerazlíčen  -čna -o prid. (í ȋ) 1. preveč različen: njeni nazori so prerazlični od njegovih / čutil je, da sta prerazlična 2. ekspr. zelo različen: vozovi so bili polni prerazličnih predmetov ♪
  9.      prerazporedítev  -tve ž (ȋ) publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo ♪
  10.      prerazvít  -a -o prid. (ȋ) preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost ♪
  11.      preredíti  -ím dov., tudi prerédi; prerédil (ȋ í) 1. z rejo, krmljenjem povzročiti, da žival (pre)živi določen čas: prerediti živino čez zimo / ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda 2. redko prehraniti, preživiti: s svojim delom za silo preredi družino prerejèn -êna -o: 1. deležnik od prerediti: čez zimo prerejene ovce 2. ekspr. preveč rejen, debel: fant je prerejen ♪
  12.      preréka  -e ž (ẹ̑) 1. redko prerekanje: prereke in spori 2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov ♪
  13.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
  14.      prerés  prisl. (ẹ̑) ekspr., v povedni rabi, navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi: le preres je, da si tam sodniki razlagajo zakone po svoje; kar praviš, je res, še preres ♪
  15.      prerešetáti  -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil 4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi; prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo ● ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledali prerešetán -a -o: od vseh strani prerešetan problem; našli so samo prerešetano in krvavo obleko; pospraviti prerešetano žito; bil je ves prerešetan od krogel ♪
  16.      prerešetávati  -am nedov. (ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito 2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej 3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor ♪
  17.      prerèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati prerez jabolka; prerez kože, kruha; oblika, površina prereza / navpični, prečni, vzdolžni prerez; pravokotni, trikotni prerez / slika predmeta v prerezu ♦ geol. geološki prerez ki kaže geološko zgradbo 2. pregled: podati prerez društvenega dela; prerez skozi novejšo slovensko liriko / program prireditve je prerez najboljšega 3. glagolnik od prerezati: pri prerezu se mu je palica razklala ♪
  18.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  19.      prerézek  -zka -o prid. (ẹ́) 1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje 2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba prerézko prisl.: prerezko je zagovarjal svoje nazore ♪
  20.      prerézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prerez: prerezna ploskev / prerezni prikaz kake dejavnosti na razstavi pregledni ∙ knjiž. pisatelj popisuje prerezne ljudi povprečne ♪
  21.      preríniti  -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo preríniti se 1. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: med mizami se je prerinil do nje; prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj / preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave ∙ ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: komaj se je prerinil do sedmega razreda; prerinil se je na tretje mesto / preriniti se na dober položaj, naprej / ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo ♪
  22.      prerís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od prerisati: pri prerisu je pozabil izdelati del oblačila 2. izdelek, ki nastane pri prerisovanju: preris je izdelan zelo natančno ♪
  23.      prerisoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za prerisovanje: prerisovalni papir ♪
  24.      preríti  -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ) z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja // s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete preríti se 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave ∙ ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej 3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo prerít -a -o: zemlja je prerita s krtovimi rovi ♪
  25.      prerívati 1 -am nedov. (í) porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje prerívati se 1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami 2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti preriváje: živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva prerivajóč -a -e: hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje ♪

   32.541 32.566 32.591 32.616 32.641 32.666 32.691 32.716 32.741 32.766  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA