Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (3.226-3.250)



  1.      cmôkniti  -em dov.) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
  2.      cmŕk  -a m () nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo
  3.      còf  côfa m ( ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom
  4.      còf  medm. () posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival
  5.      côfast  -a -o prid. (ó) ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa
  6.      côfek  -fka m (ō) manjšalnica od cof: blazina s pisanimi cofki
  7.      còk  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
  8.      còka  medm. () posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok
  9.      còkate  medm. () posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
  10.      cokáti  -ám nedov.) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom
  11.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
  12.      coklánje  -a s () glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev
  13.      cóklar  -ja m (ọ̑) 1. izdelovalec cokel: tesači, coklarji, metlarji 2. slabš. kdor nosi cokle: nekaj coklarjev je šlo po hodniku / kot psovka le pridi dol, ti coklar nerodni
  14.      cóklarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od coklar
  15.      cokláriti  -im nedov.) ekspr. coklati: coklariti proti domu
  16.      cóklarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno
  17.      cóklast  -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi
  18.      cokláti  -ám nedov.) okorno, ropotaje stopati: vojak cokla po hodniku; nerodno coklati / coklati v coklah // ekspr. hoditi, iti: ne bom coklal peš v tej vročini
  19.      cóklica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od cokla: nositi coklice; klopotal je za očetom z okovanimi coklicami
  20.      cokotáti  -ám nedov.) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
  21.      cól 1 -a m (ọ̑) zastar. mitnina, carina: plačati col
  22.      cól 2 -a m (ọ̑) nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec)
  23.      cóla  -e ž (ọ̑) dolžinska mera, približno 2,5 cm: meriti s čevlji in colami; eno colo debela deska ♦ fiz. angleška cola 2,54 cm; avstrijska cola 2,63 cm
  24.      cólarica  -e ž (ọ̑) les. eno colo debela deska: skladanica colaric
  25.      cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe

   3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA