Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (31.591-31.615)
- práktika -e ž (á) knjiž., redko (ustaljen) način ravnanja, navada: raziskovati praktiko hudodelcev; prenehati moramo s to škodljivo praktiko / raziskovati magične praktike primitivnih ljudstev obrede, običaje ♪
- praktikábel -bla m (á) gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli ♪
- praktikánt -a m (ā á) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnik: novi praktikant še študira; v tovarni dela nekaj praktikantov / odvetniški praktikant ♦ jur. konceptni praktikant v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradniški pripravnik v upravnem organu ♪
- praktikántski -a -o prid. (ā) pripravniški: praktikantsko delo / praktikantska doba ♪
- práktikum -a m (á) šol. prostor za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih: šola ima praktikum; fizikalni praktikum; tehnična opremljenost praktikuma // praktične vaje, zlasti iz naravoslovnih predmetov: predavanje dopolnjuje praktikum; obiskovati praktikum ♪
- prákultúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. prvotna, najstarejša kultura: raziskovati prakulture ob Egejskem morju; mezopotamska prakultura ♪
- prákúščar -ja m (ȃ-ū) nav. mn., zool. kuščarju podobni plazilci, ki so razvojno ostali na stopnji dvoživk, Rhynchocephalia ♪
- prálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je s pralcem po rjuhah ♪
- prálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pranje: pralni postopek / pralna sredstva / pralni prašek; pralni stroj; pralno milo // ki se da prati: pralna obleka; pralne zavese; to blago je pralno / pralne tapete ♪
- prálica -e ž (á) agr. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela: zapičiti pralico v zemljo / nasaditi pralico ♪
- prálík -a m (ȃ-ȋ) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: pralik tega predmeta / pralik balade ♪
- praliné -ja m (ẹ̑) nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja: zavitek pralinejev; neskl. pril.: praline bonboni ♪
- práljudjé -ljudí m mn., daj. práljudém, tož. práljudí, mest. práljudéh, or. práljudmí (ȃ-ẹ̑) množina od pračlovek: značilnosti praljudi; prim. pračlovek ♪
- prálka -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralka avtomobilov ♪
- prálnica -e ž (ȃ) prostor za pranje: v kleti je bila pralnica in drvarnica // podjetje, delavnica za pranje, čiščenje: oddati perilo v pralnico; pralnica avtomobilov / samopostrežna, servisna pralnica ♦ mont. obrat za ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine z vodo ♪
- prálnik -a m (ȃ) 1. pralni stroj: dati perilo v pralnik; prati v pralniku / pralnik s centrifugo 2. priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila; perilnik: čeber in pralnik ♪
- prálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost takega, ki se da prati: preizkusiti pralnost blaga ♪
- prálúč -i in -í ž (ȃ-ú; ȃ-ū) filoz., v neoplatonizmu prvi vzrok vsega, kar je ♪
- prám 1 -a m (ȃ) konj rjave barve: osedlati prama ♪
- prám 2 -a m (ȃ) zastar. pramen: prami las / širok svilen pram ♪
- práma -e ž (ȃ) kobila rjave barve: na travniku se je pasla prama z žrebetom ♪
- prámáti -mátere ž, tož. prámáter, or. prámáterjo (ȃ-á) knjiž. začetnica rodu: člani rodu so se imenovali po pramateri / pramati človeškega rodu po bibliji Eva ♪
- prámček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pram1: kupil je lepega pramčka ♪
- prámec -mca m (ȃ) žarg., navt. premec: stati na pramcu ♪
- prámeglà -è in prámègla -e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (ȃ-ȁ ȃ-ȅ; ȃ-ǝ̀) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli ♪
31.466 31.491 31.516 31.541 31.566 31.591 31.616 31.641 31.666 31.691