Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (31.166-31.190)



  1.      póštar  -ja m (ọ̑) poštni delavec, ki dostavlja poštne pošiljke na dom: poštar je prinesel pismo, revijo ∙ ekspr. ne bom vama za poštarja ne bom prenašal vajinih sporočil // pog. poštni delavec sploh: poštarji in železničarji
  2.      póštarica  -e ž (ọ̑) pog. poštna delavka: pakete je prevzemala mlada poštarica
  3.      póštarka  -e ž (ọ̑) redko poštna delavka: upokojena poštarka
  4.      póštarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poštarje: poštarska kapa, torba, uniforma / poštarsko delo
  5.      póšten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pošto: poštni delavec, dostavljač / poštni promet; poštne storitve / poštni nabiralnik; poštno poslopje / poštni golob golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil; poštni obrazec; dostavni poštni okoliš; poštni vagon; poštni žig; poštna hranilnica; poštna kočija nekdaj kočija za prevoz pošte in potnikov; poštna pošiljka, vreča ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk; poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; meddržavna poštna konvencija; poštna nakaznica póštno prisl.: ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
  6.      poštèn  -êna -o prid., poštênejši ( é) 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je poštena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi // nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo 2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: poštena ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje 3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija 4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz; njegovi nameni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje 5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: potreben bi bil pošten dež; pošten prehlad ima hud; s poštenim sunkom ga je spravil na tla močnim // precej velik, precejšen: dali so mu pošten kos mesa; popil je pošteno mero vina; dobil je pošteno vsoto denarja // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne navade: pošten delavec, športnik, znanstvenik 6. ekspr. ustrezen, primeren: nima niti enih poštenih čevljev; v kraju ni poštene trgovine; komaj je prišel do poštenega stanovanja / prodajati po poštenih cenah ● ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; ekspr. bojim se, da ta denar ni pošten pravično pridobljen; ekspr. dal mu je pošteno klofuto zelo ga je udaril; star. to vino ni pošteno pristno poštêno 1. prislov od pošten: pošteno delati, živeti; pošteno je plačal, poravnal dolgove; pošteno povedano, ne zanimam se zanj / v povedni rabi: pošteno je, da napako priznaš; tako je prav in pošteno 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: pošteno je že lačen; pošteno so se namučili z zidavo hiše; pošteno sem se prestrašil poštêni -a -o sam.: hotel je ločiti poštene in krivične; delati se, kazati se poštenega; ves dan ni pojedel nič poštenega
  7.      pošténgan  -a -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko, v zvezi poštengana kaša gosta kaša z vtisnjenimi jamicami za maščobo
  8.      poštenják  -a m (á) pošten človek: celo življenje je bil poštenjak; imeli so ga za poštenjaka / iron. ti si pa lep poštenjak
  9.      poštenjákar  -ja m () ekspr. pošten človek: očeta poznam in vem, da je poštenjakar
  10.      poštenjákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na poštenjakarje: poštenjakarsko ravnanje / ogledoval si jo je s poštenjakarskimi očmi
  11.      poštenjákinja  -e ž (á) ekspr. poštena ženska: soseda je znana kot poštenjakinja
  12.      poštenjákovič  -a m (á) 1. ekspr. pošten človek: fant je poštenjakovič in mi rad pomaga / iron. takih poštenjakovičev se ne manjka 2. evfem. tat, kradljivec: poštenjakoviče so že prijeli
  13.      poštenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na poštenjake: poštenjaške navade / s svojim poštenjaškim obrazom je vsem ugajal
  14.      poštênje  -a s (é) 1. poštenost: znan je po svojem poštenju; njegov ponos in poštenje 2. star. čast, ugled, dobro ime: izgubiti poštenje; veliko da na svoje poštenje ● ekspr. na mojo čast in poštenje res je tako
  15.      poštênost  -i ž (é) lastnost, značilnost poštenega človeka: znan je po svoji delavnosti in poštenosti / ekspr. dekle je bilo poosebljena poštenost / ekspr. na svetu ni več poštenosti / znanstvena poštenost
  16.      poštéti 1 -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) prešteti: poštej denar; vem, da jih je toliko, saj sem jih poštel
  17.      poštéti 2 -štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zahodno ceniti, spoštovati: ljudje ga niso pošteli; tam ga nihče ne pošteje / pošteti opomin upoštevati
  18.      poštèv  m neskl. () v prislovni rabi, v zvezah: jemati, vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati
  19.      poštévanje  -a s (ẹ́) zastar. upoštevanje: poštevanje razmer
  20.      poštévanka  -e ž (ẹ́) sistem produktov po dveh celih števil od 1 do 10: poštevanke še ne zna; učiti otroke poštevanko; podatke je povedal kot poštevanko / poštevanka števila 3; poštevanka do deset ∙ ekspr. ta stvar sodi v poštevanko knjižničarstva v začetno, osnovno znanjemat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20
  21.      poštévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. upoštevati: te okoliščine je treba poštevati ● zastar. poštevati število s tri množiti
  22.      poštírkati  -am dov. (í) nižje pog. poškrobiti: poštirkati prt poštírkan -a -o 1. deležnik od poštirkati: poštirkana srajca 2. pog., ekspr. ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: poštirkan moški; zmeraj je poštirkan; prisl.: poštirkano se držati
  23.      poštnína  -e ž () pristojbina za poštno storitev: plačati poštnino / poštnine oproščene pošiljke
  24.      poštudírati  -am dov. () pog. pomisliti: malo je poštudiral in odgovoril ∙ pog. glej, da ne bodo poštudirali, kam hodiš ugotovili, dognali
  25.      poštúpati  -am dov. () nižje pog. potresti, posuti: poštupati travnik; poštupati z moko

   31.041 31.066 31.091 31.116 31.141 31.166 31.191 31.216 31.241 31.266  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA