Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (30.191-30.215)


  1.      polénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od polence, poleno: brcnil je polenček, ki je ležal pred pečjo; kuriti s polenčki ♪
  2.      poleníti  -ím dov., tudi poléni; polénil (ȋ í) 1. narediti koga lenega: lahko življenje ga je polenilo; fant se je zredil in se polenil; duševno se poleniti / poleniti se za pisanje / vroče sonce jih je polenilo / poleniti telo; sčasoma se mišice polenijo 2. ekspr. narediti, da se kaj počasi premika: polenil je korak; reka se v ravnini poleni ♪
  3.      polénovka  -e ž (ẹ́) posušena riba trska: kuhati, namakati polenovko ♪
  4.      poléntar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje ♪
  5.      poléntarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od polentar 2: preganjati polentarsko sodrgo ♪
  6.      polepíti  in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami 2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži polépljen -a -o: polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja ♪
  7.      polépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: polepšati hišo; mesto se je pred praznikom polepšalo / polepšati si obraz olepotičiti 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pisatelj je življenje preveč polepšal ♪
  8.      polepševánje  -a s (ȃ) glagolnik od polepševati: polepševanje stanovanja ♪
  9.      polèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad sovražnim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši ♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč 2. redko let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge 3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet 4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli ♪
  10.      poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
  11.      poléten 2 -tna -o prid. (ẹ̄) publ. poln poleta, vneme: napadi nasprotnega moštva so bili organizirani, poletni in trdni ♪
  12.      polétenski  -a -o [tǝn] prid. (ẹ̑) star. poleten1: bil je lep poletenski večer / poletenska obleka polétensko prisl.: biti poletensko oblečen ♪
  13.      poletéti  -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
  14.      polétje  -a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let ♪
  15.      poležáti  -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila ● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana ♪
  16.      polêžkati  -am dov. (ȇ) otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka ♪
  17.      pólfinálen  -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na polfinale: polfinalna tekma 2. namenjen za izdelavo drugega izdelka: polfinalni in finalni izdelki ♪
  18.      pólglásen  -sna -o [u̯g] prid. (ọ̑-á) ki ni popolnoma glasen: igralca sta iz glasnega govorjenja prešla v polglasno in nato v šepetanje / polglasno šepetanje pólglásno prisl.: polglasno kaj reči ♪
  19.      pólhek  -hka [u̯h] m (ọ̄) manjšalnica od polh: mladi polhki ♪
  20.      polhovína  -e [u̯h] ž (í) 1. polšje krzno: kučma iz polhovine 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine ♪
  21.      poliamíden  -dna -o (ȋ) pridevnik od poliamid: poliamidna vlakna ♪
  22.      políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina ♪
  23.      políca 2 -e ž (í) navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica ♪
  24.      policíja  -e ž (ȋ) 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milice ◊ voj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil ♪
  25.      policíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / publ.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa neglede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano ♪

   30.066 30.091 30.116 30.141 30.166 30.191 30.216 30.241 30.266 30.291  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA