Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (29.716-29.740)



  1.      pohodíti  -hódim dov. ( ọ́) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pohoditi rože, travo / pohoditi gredice / pohoditi na tleh ležeči klobuk / pohoditi z nogami // s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pohoditi črva; dvigni otroka, da ga ne bodo pohodili / ekspr. med plesom jo je večkrat pohodil ji stopil na nogo; pren., ekspr. pohodil je njeno mladost; če jim boš ugovarjal, te bodo pohodili 2. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pohodil je njeno ljubezen / pohodil je svoje poštenje in ponos 3. poteptati, steptati: pohoditi zemljo okoli sadik 4. zastar. obiskati: med počitnicami je pohodil vsako hišo, vsako veselico ● pazi, da ne boš pohodil blata stopil vanj; ekspr. pohodil je svojo obljubo prelomil pohójen -a -o: pohojena greda; trava je pohojena; pohojeno upanje
  2.      pohódnik  -a m (ọ̑) udeleženec pohoda: mladi pohodniki so prehodili pot Gubčeve brigade // star. planinec, alpinist: bil je eden prvih triglavskih pohodnikov
  3.      pohójenec  -nca m (ọ́) ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev
  4.      pohôpati  -am dov. () pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
  5.      pohôpsati  -am in pohópsati -am dov. (; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
  6.      póhorski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Pohorje: pohorski gozdovi / pohorski granit / legendarni Pohorski bataljon
  7.      pohót  -i ž (ọ̑) star. pohota: pohot ga navdaja
  8.      pohôta  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil
  9.      pohôten  -tna -o prid., pohôtnejši (ó ō) ki čuti, ima veliko željo po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: pohoten moški; bila je zelo pohotna // ki vsebuje, izraža tako željo: pohoten pogled / ekspr. pohotna roka je segla po njej
  10.      pohôtnež  -a m () ekspr. pohoten človek: bil je pijanec in pohotnež; streči željam starega pohotneža
  11.      pohôtnica  -e ž () ekspr. pohotna ženska: ne more se ločiti od tiste pohotnice
  12.      pohôtnik  -a m () ekspr. pohoten človek: ni vedela, da je tak pohotnik
  13.      pohôtnost  -i ž (ó) lastnost pohotnega človeka: njegova pohotnost in lahkoživost / dejanje, storjeno iz pohotnosti
  14.      pôhra  in póhra -e ž (; ọ̑) zool. manjša sladkovodna riba s temnimi lisami po telesu in tipalkami ob ustni reži, Barbus meridionalis petenyi: loviti pohre in mrene
  15.      pohrbtína  -e ž (í) meso s hrbta živali, zlasti goveda in prašiča: kupiti kilogram pohrbtine
  16.      pohrčávati  -am nedov. () redko posmrčavati: sloneli so ob stenah in pohrčavali; pren. žaga glasno pohrčava
  17.      pohŕkati  -am dov. ( ) nekoliko hrkniti: če je otrok le pohrkal, je bila že v skrbeh; pohrkal je in začel govoriti ∙ ekspr. na vprašanje je samo nekaj pohrkala nerazumljivo rekla
  18.      pohrkávanje  -a s () glagolnik od pohrkavati: s kašljanjem in pohrkavanjem je skušal spraviti jed iz sapnika
  19.      pohrkávati  -am nedov. () večkrat hrkati: jezil se je in pohrkaval / pohrkavati pri jedi
  20.      pohŕkniti  -em dov.) s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: pohrknil je in pljunil
  21.      pohrkováti  -újem nedov.) v presledkih večkrat hrkati: govornik si gladi lase in pohrkuje
  22.      pohrstévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat hrstniti: suhe veje pohrstevajo / sneg je pohrsteval pod pasjimi šapami
  23.      pohrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač ∙ ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo
  24.      pohrvátiti  -im dov.) narediti kaj hrvatsko: pohrvatiti prebivalce; priseljenci so se hitro pohrvatili / pohrvatiti šolo
  25.      pohrzávati  -am nedov. () v presledkih hrzati: konj je nemirno begal in pohrzaval

   29.591 29.616 29.641 29.666 29.691 29.716 29.741 29.766 29.791 29.816  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA