Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (29.191-29.215)



  1.      podrsljáj  -a m () premik po čem z dotikanjem: podrsljaj po medeninastem krožniku / slišati korake in podrsljaje
  2.      podŕsniti  -em dov.) premakniti po čem z dotikanjem: podrsniti z nogo po tleh / vedro je podrsnilo ob vodnjak // premikajoč se tesno dotakniti: avtomobil je podrsnil ob ograjo
  3.      podrsováti  -újem nedov.) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji
  4.      podrtíca  -e ž (í) gozd. od vetra ali snega podrto drevo: bukova podrtica
  5.      podrtíja  -e ž () 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije
  6.      podrtína  -e ž (í) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: odšel je proti svoji podrtini; živijo v podrtini / hiša je postala prava podrtina // star. razvalina: ob cesti stoji podrtina; grajska podrtina / umrl je pod podrtinami ruševinami 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: še vedno je taka podrtina ◊ gozd. od vetra ali snega podrto drevo
  7.      podŕtje  -a s () 1. glagolnik od podreti: v načrtu je bilo podrtje večjega števila hiš 2. knjiž. slaba, razpadajoča stavba; podrtija: v takem podrtju ni mogoče stanovati
  8.      podrúga  -e ž () zastar. tovarišica, prijateljica: odšla je k svojim podrugam
  9.      podrugód  prisl. (ọ̄) star. drugod, drugje: krošnjarili so po Nemškem in podrugod
  10.      podružábiti  -im dov.) zastar. podružbiti: podružabiti proizvajalna sredstva / podružabiti vzgojo podružábljen -a -o: podružabljena zemlja
  11.      podružábljati  -am nedov. (á) zastar. podružbljati: podružabljati kmetijsko proizvodnjo / podružabljati šolstvo
  12.      podružábljenje  -a s () zastar. podružbljenje: podružabljenje proizvajalnih sredstev / podružabljenje upravljanja
  13.      podrúžbiti  -im dov.) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v družbeno: podružbiti rudnike, tovarne / podružbiti gospodarstvo / podružbili so vsa proizvajalna sredstva 2. narediti, da se državne funkcije prenesejo na samoupravne organizacije in institucije: podružbiti politiko, znanost podrúžbljen -a -o: podružbljene banke, tovarne; podružbljena znanost ♦ soc. podružbljeno delo produkcija na podlagi delitve dela
  14.      podrúžbljanje  -a s (ū) glagolnik od podružbljati: podružbljanje zemlje / podružbljanje politike
  15.      podrúžbljati  -am nedov. (ū) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno: podružbljati zemljo / podružbljati proizvodnjo 2. delati, da se državne funkcije prenašajo na samoupravne organizacije in institucije: podružbljati politiko
  16.      podrúžbljenje  -a s () glagolnik od podružbiti: podružbljenje proizvodnje / podružbljenje politike / podružbljenje upravljanja, vodenja
  17.      podrúžbljenost  -i ž () lastnost, značilnost podružbljenega: podružbljenost proizvodnje
  18.      podrúžen  -žna -o prid. () knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev
  19.      podrúžnica  -e ž () 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica
  20.      podrúžničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
  21.      podrúžnik  -a m () nar. belokranjsko ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe: ženin in njegov podružnik / biti, iti za podružnika
  22.      podrúžniški  -a -o prid. () knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev
  23.      podŕzati  -am dov. ( ) redko postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto
  24.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju
  25.      podržávati  -am nedov. () večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala

   29.066 29.091 29.116 29.141 29.166 29.191 29.216 29.241 29.266 29.291  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA