Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (291-315)


  1.      alergén  -a m (ẹ̑) med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen ♪
  2.      alfabetírati  -am nedov. in dov. (ȋ) urejati po abecedi ♪
  3.      algónkij  -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija ♪
  4.      ali  prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk! ♪
  5.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  6.      alienacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od alienacija: alienacijska problematika ♪
  7.      alimentáren  -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana ♪
  8.      álk  -a m (ȃ) zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk ♪
  9.      alkalimetríja  -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin ♪
  10.      alkalizácija  -e ž (á) kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine ♪
  11.      alkalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino ♪
  12.      alkálnost  -i ž (ȃ) kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga; stopnja alkalnosti ♪
  13.      alkaloíd  -a m (ȋ) kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila ♪
  14.      alkalóza  -e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi ♪
  15.      álkar  -ja m (ȃ) tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev ♪
  16.      alkíden  -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil ♪
  17.      alkimíja  -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja ♪
  18.      alkimíst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed ♪
  19.      alkoholát  -a m (ȃ) kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati ♪
  20.      alkoholomaníja  -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen ♪
  21.      álma máter  álme máter ž, tudi neskl. (ȃ-ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater ♪
  22.      alofón  -a m (ọ̑) lingv. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja ♪
  23.      alójzijski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju ♪
  24.      alpáka 1 -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče ♪
  25.      alpáka 2 -e ž (ȃ) zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake; neskl. pril.: alpaka srebro ♪

   166 191 216 241 266 291 316 341 366 391  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA