Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (28.241-28.265)


  1.      pešadíja  tudi pešádija -e ž (ȋ; á) žarg. pehota: v boj je posegla tudi pešadija / težka pešadija ♪
  2.      pešák  -a m (á) 1. pešec, hodec: srečal je več pešakov / dober pešak je 2. voj. vojak pehotne enote: četa pešakov; pešaki in artileristi / v vojsko je stopil kot navaden pešak ♪
  3.      pešáški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija ♪
  4.      péšati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
  5.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
  6.      peščeníca  -e ž (í) redko peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico ◊ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus ♪
  7.      peščenína  -e ž (í) knjiž. 1. peščina: valovi pljuskajo na peščenino / ladja je nasedla na peščenini 2. peščena tla, prst: obdelovati peščenino; rahla, suha peščenina ♪
  8.      peščénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria ♪
  9.      peščévje 2 -a s (ẹ̑) ekspr. peščena površina, tla: iz peščevja je rastla trava ♪
  10.      peščíca 1 -e ž (í) nav. ekspr. 1. manjšalnica od pest: otrok je odprl, stisnil peščico / udrtina, velika za otroško peščico / svojo drobno roko je skrčil v peščico / stisnil mu je drobiž v peščico / peščica soli 2. z rodilnikom majhna skupina ljudi: peščica posameznikov, vojakov / od cele stotnije jih je ostalo živih samo za peščico // majhna skupina česa sploh: peščica dežel se še obotavlja / peščica izrazov ♪
  11.      peščíca 2 -e [pǝš] ž (í) ekspr. manjšalnica od peška: odstraniti peščice iz jabolka ♪
  12.      péšec  -šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec ♪
  13.      péšpót  in péš pót -a m (ẹ̑-ọ́) redko pešpot ž: iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot ♪
  14.      péšpót  in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄) 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot 2. star. hoja, pešačenje: pešpot ga je utrudila ◊ tur. pešpot Baltik-Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana ♪
  15.      peštáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno 1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati 2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone ♪
  16.      pet...  ali pét... in pet... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število pet: petletka, petsedežen; petkraten 2. za pet večji od vsote desetic, na katere se nanaša: petindvajset ♪
  17.      pêta  -e tudi -é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav ∙ teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti 2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji je odlomila; gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto // del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto 3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto; peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju; peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde ♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju 4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha ♪
  18.      petáča 2 -e ž (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet kron: žvenketal je s petačami ♪
  19.      peták  -a m (á) 1. vrednost pet denarnih enot: vse je prodal za nekaj petakov // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petak 2. nekdaj avstrijski bankovec za pet goldinarjev: zapravil je tri petake / iz denarnice je vzel petak in ga položil na mizo 3. nar., navadno v zvezi gosak petak pet let star gosak: zaklati gosaka petaka ♪
  20.      petárda  -e ž (ȃ) s smodnikom napolnjen kartonski tulec z zastraševalnim eksplozijskim učinkom: metati petarde; slišati je pokanje petard ♦ zgod. petarda v srednjem veku s smodnikom napolnjena kovinska posoda z vžigalno vrvico za podiranje, razstreljevanje zidov, obzidij ♪
  21.      pétdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu petdeset: mož v petdesetem letu ∙ knjiž. petdeseta [50.] leta tega stoletja od 1950 do 1960 ♪
  22.      pétdesetkílski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) pog. težek petdeset kilogramov: petdesetkilska vreča moke ♪
  23.      pétdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star petdeset let: čeprav je že petdesetleten, mu lasje še niso osiveli; petdesetletna ženska 2. ki traja petdeset let: petdesetletna doba ♪
  24.      pétdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. petdeseta obletnica: praznovati petdesetletnico; petdesetletnica podjetja, tovarne 2. petdeset let stara ženska: vdovec se je poročil s petdesetletnico ♪
  25.      pétdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) petdeset let star moški: želeti petdesetletniku še veliko zdravja ♪

   28.116 28.141 28.166 28.191 28.216 28.241 28.266 28.291 28.316 28.341  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA