Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (28.166-28.190) ![](arw_left.gif)
- percépcija -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij ♪
- perceptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
- percipírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti ♪
- pérče -ta s (ẹ̄) star. peresce: belo perče; nese jo kot perče ♪
- perèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed ♪
- perésar -ja m (ẹ̑) slabš. pisarniški delavec, pisar: za mizo je sedel neprijazen peresar // pisatelj, pisec: objavijo vse, kar napiše ta peresar ♪
- perésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica ∙ ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pismena polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo piše ♦ šport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop perésno prisl.: peresno lahka blazina ♪
- perésnik -a m (ẹ̑) 1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik // taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom 2. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu ♪
- peréti -ím nedov. (ẹ́ í) star. prhneti, trohneti: les peri perèl in perél -éla -o: sedel je na perelo klop ♪
- perforátor -ja m (ȃ) elektr. priprava za luknjanje kartic za (elektronski) računalnik: kupiti perforator / perforator kartic ♪
- perforírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list ♦ elektr. perforirati znake na kartice vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre perforíran -a -o: perforiran filmski trak; perforirana kartica ♪
- pergamênten -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise 2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve ◊ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage ♪
- períca -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s pranjem: zaposliti dve kuharici in perico // ekspr. ženska, ki pere: perice na reki ♪
- perifêren -rna -o prid. (ȇ) 1. oddaljen od središča; obroben, obkrajen: periferne četrti mesta; težnje perifernih pokrajin / kraj ima periferno lego 2. publ. manj pomemben: periferni problemi; to vprašanje je periferno ◊ anat. periferno živčevje živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; elektr. periferna enota (elektronskega) računalnika ♪
- perílen -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. ki je za perilo: perilna omara; perilna vrv / perilna deska perilnik 2. zastar. pralen: perilno blago ♪
- perílnica -e [prvi pomen tudi u̯n] ž (ȋ) 1. priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju; perilnik: stala je ob perilnici in udarjala z rjuho po njej 2. star. pralnica: hiša ima veliko perilnico in sušilnico / dela v perilnici ♪
- perílo -a s (í) 1. oblačila in predmeti za gospodinjstvo, narejeni iz pralnega blaga: likati, obešati, prati perilo; zlagati perilo v omaro; nosi samo bombažno, sintetično perilo; čisto, umazano perilo; tovarna perila; košara za perilo / pisano perilo navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno; posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; spodnje perilo ki se nosi neposredno na telesu; žensko spodnje perilo ∙ ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih // star. pranje: s perilom je prislužila nekaj denarja / dati zastore v perilo 2. navadno v zvezi mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: dobiti, imeti mesečno perilo; neredno mesečno perilo ♪
- perióda -e ž (ọ̑) 1. doba, obdobje, po katerem se kak pojav navadno redno ponavlja: raziskovati periode v zgodovini naroda; prehod iz ene razvojne periode v drugo; periode vojn / nastop deževne periode; proučevati geološke periode // knjiž., navadno s prilastkom doba, obdobje sploh: to je najsrečnejša perioda v njegovem življenju / pesmi iz umetnikove ljubezenske periode 2. lingv. skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma, veliki stavek: kopičiti periode; ne more slediti dolgim periodam ◊ elektr. perioda presledek, v katerem se zvrstijo iste karakteristike ponavljajočega se pojava; fiz. časovna perioda čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; kem. perioda elementi, razvrščeni po atomskih številih v posamezni vodoravni vrsti periodnega sistema; mat. perioda številke decimalnega števila, ki se ponavljajo; število, ki določa
ponavljanje pri periodični funkciji; med. perioda mesečno perilo; muz. perioda tematsko sorodna in harmonsko med seboj odvisna (glasbena) stavka ♪
- periódičen -čna -o prid. (ọ́) 1. ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih, občasen: prirejati periodične tečaje; periodične poplave / periodične gospodarske krize / periodični obračuni 2. elektr. ki se pojavlja v enakih časovnih presledkih: periodični impulzi / periodično spreminjanje električnega toka / periodični tok tok, pri katerem se v enakih časovnih presledkih ponavljata naraščanje in pojemanje jakosti v enakih vrednostih ◊ mat. periodična funkcija funkcija, pri kateri se vrednosti ponavljajo; periodično število število, v katerem se decimalke ponavljajo; zal. periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih periódično prisl.: periodično se pojavljajoči izpuščaji ♪
- periodizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja ♪
- períšče 1 -a s (í) kraj, prostor, kjer se pere: oditi na perišče; perišče na bregu reke / pralnica avtomobilov ima dve perišči ♪
- períšče 2 -a s (í) star. prgišče: zajeti vodo v perišče / dala ji je dve perišči moke / vseh vas je le za perišče ♪
- perjánica -e ž (ȃ) 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico ♪
- pérje -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje ♪
- pêrla 2 -e ž (ȇ) bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata: vonj dišeče perle ♪
28.041 28.066 28.091 28.116 28.141 28.166 28.191 28.216 28.241 28.266