Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (2.816-2.840)



  1.      búden  -dna -o prid. (ú ū) 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov
  2.      budíteljski  -a -o prid. () ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj
  3.      budíti  -ím nedov., bujèn ( í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan
  4.      búdnica  -e ž () 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
  5.      búdnost  -i ž (ú) 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost
  6.      búdra  -e ž () zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov
  7.      bugárija  -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo
  8.      búhati  -am nedov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
  9.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  10.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla
  11.      bújen  -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
  12.      bujón  -a m (ọ̑) 1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem 2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij
  13.      bujónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij
  14.      bújt  -a -o prid. () gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa
  15.      búka 2 -e ž (ú) star., v zvezi gluh kakor buka zelo gluh
  16.      bukét  -a tudi buké -ja m (ẹ̑) 1. zastar. šopek: buket rdečih kamelij 2. agr. vonj vina; cvetica: muškatov buket; buket starega vina
  17.      bukéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino
  18.      bukiníst  -a m () v francoskem in ruskem okolju trgovec s starimi knjigami: bukinisti ob Seini
  19.      búkov  -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
  20.      búkovica  -e ž (ú) bukov žir: nabirati bukovico
  21.      bukovína  in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
  22.      búkovje  -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
  23.      búkovka  -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko
  24.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem
  25.      búkovniški  -a -o (ū) pridevnik od bukovnik: bukovniško delovanje

   2.691 2.716 2.741 2.766 2.791 2.816 2.841 2.866 2.891 2.916  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA