Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (27.941-27.965)


  1.      pastír  -ja m (í) 1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir ∙ knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni ♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja 3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik: dobili so novega dušnega pastirja ♪
  2.      pastiríca  -e ž (í) 1. ženska, ki pase, čuva živino: pastirica žene krave na pašo / gosja pastirica 2. nav. mn., zool. živo pisane ptice pevke z dolgim pozibavajočim se repom, ki živijo navadno ob vodi, Motacillidae: drozgi in pastirice / bela, gorska pastirica ♪
  3.      pastiríčica  -e ž (í) manjšalnica od pastirica: pastirček in pastiričica / pastiričice so za plugom pobirale črve ♪
  4.      pastirováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala 2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah ♪
  5.      pastírski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na pastirje: opravljati pastirska dela; opisovati pastirsko življenje / pastirski običaji; pastirska pesem / pastirska palica, piščal / pastirska koča 2. star. duhovniški, škofovski: opravljati pastirsko službo ◊ lit. pastirska idila; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom pastírsko prisl.: pastirsko oblečen ♦ muz. pastirsko označba za izraz izvajanja pastorale ♪
  6.      pastírstvo  -a s (ȋ) 1. dejavnost pastirjev: pastirstvo v planinah / nomadsko pastirstvo 2. rel., v zvezi dušno pastirstvo opravljanje duhovniške službe: praktični napotki za dušno pastirstvo ♪
  7.      pastorála  -e ž (ȃ) lit. lirsko-epsko delo z motivi idilične, pastirske ljubezni: rad je prebiral pastorale; pastorale in ekloge / uprizoriti pastoralo ♦ muz. skladba idiličnega značaja ♪
  8.      pastorálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na pastoralo: pastoralni roman; uprizorili so staro pastoralno igro / pastoralna preprostost speva; pastoralna simfonija 2. rel. dušnopastirski: pastoralna dejavnost cerkve / pastoralna konferenca; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju pastorálno prisl.: delo pastoralno mitološke vsebine ♪
  9.      pastúh  -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov ♪
  10.      páša  -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
  11.      pašét  -a m (ẹ̑) žarg., teh. zložljiv lesen meter: meriti s pašetom ♪
  12.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
  13.      pášnja  -e ž (ā) star. paša, pasenje: poleg pašnje opravlja tudi druga dela pri hiši / pašnja goveda ♪
  14.      patènt  -ênta m (ȅ é) 1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih ♦ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo // listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent 2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo 3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi ● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje ♪
  15.      patênten  -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica / patentna listina 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik ◊ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj ♪
  16.      paternalízem  -zma m (ȋ) soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini ♪
  17.      patétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora ♪
  18.      pátina  -e ž (ȃ) 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino ♪
  19.      patinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki ♪
  20.      pátofiziologíja  -e ž (ȃ-ȋ) med. patološka fiziologija: nova odkritja v patofiziologiji ♪
  21.      patogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice ♪
  22.      pátogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka ♪
  23.      pátoka  -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko ♪
  24.      patológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov ♪
  25.      patologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe ♪

   27.816 27.841 27.866 27.891 27.916 27.941 27.966 27.991 28.016 28.041  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA