Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (2.791-2.815)



  1.      brzokríl  -a -o prid. ( ) pesn. ki je brzih, hitrih kril: brzokrili metulji; brzokrila lastovica
  2.      brzopís  -a m () 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija
  3.      brzopísec  -sca m () 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor
  4.      brzopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave
  5.      brzotiskálen  -lna -o prid. () tisk. ki je za avtomatsko tiskanje: brzotiskalni stroj
  6.      bŕž  prisl. () 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje
  7.      bržíljka  -e ž () bot. bazilika, bažiljka: duh po bržiljki
  8.        medm. () izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno!
  9.      búba 1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
  10.      búba 2 -e ž (ū) otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo
  11.      búbati  -am nedov. (ū) otr. boleti: glava me buba; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala búban -a -o bolan: ali si bubana?
  12.      búbec  -bca m () nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
  13.      búbi  neskl. pril. () v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi
  14.      bubljáti  -ám nedov.) ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem // govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti
  15.      bubón  -a m (ọ̑) nav. mn., med. vneta in otekla bezgavka, navadno v dimljah
  16.      bubónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bubon: bubonski gnoj / bubonska kuga kuga, pri kateri otečejo bezgavke
  17.      bùc  in búc medm. (; ) otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
  18.      bucikáriti  -im nedov.) knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
  19.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
  20.      bučáti  -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
  21.      búčen 1 -čna -o prid. () nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
  22.      búčen 2 -čna -o prid. (ú ū) 1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna // poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje 2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen búčno prisl.: orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
  23.      búčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke ◊ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
  24.      búčnost  -i ž (ú) lastnost bučnega2: bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost
  25.      budálost  -i ž (á) ekspr., raba peša neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti

   2.666 2.691 2.716 2.741 2.766 2.791 2.816 2.841 2.866 2.891  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA