Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (27.716-27.740)


  1.      páglavstvo  -a s (á) slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: kakšno paglavstvo, je pomislil ♪
  2.      pàh  páha m (ȁ á) star. 1. sunek, udarec: dal mu je pah pod rebra ∙ star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem 2. zapah: hitro odrine pah z vrat 3. bat, bet: s pahom tlačiti pičo za prašiče ◊ lov. past, pri kateri se s premikom sprožilne paličice sproži na žival težek predmet ♪
  3.      páhati  -am nedov. (á ȃ) 1. zastar. prihajati, veti: skozi vrata paha zatohel zrak / neki čuden duh je pahal iz njega 2. redko plapolati, vihrati: v vetru so pahala bandera ♪
  4.      pahljáča  -e ž (á) 1. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza: razprla, zaprla je pahljačo; hladiti si obraz s pahljačo; živo pisana pahljača 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki, razvrstitvi podobno razprti pahljači: držati v roki pahljačo kart; pahljače palm; deklica povesi dolge pahljače trepalnic ∙ zložiti narezane kumarice v pahljačo tako, da so podolžne rezine na enem koncu skupaj, na drugem pa se le delno pokrivajo; ladjevje se je v pahljači širilo proti obzorju pri plutju je bilo razporejeno v obliki krogovega izseka 3. publ., z rodilnikom velika količina, množina: ti učinki izvirajo iz cele pahljače vzročnih dejavnikov; široka pahljača ukrepov ♪
  5.      pahníti  in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil // z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala // v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo ● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina ∙ ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen ♪
  6.      pajác  -a m (ȃ) 1. ekspr. klovn, burkež: nastop pajaca; poskakoval je kot pajac / cirkuški pajaci // šaljivec: to ti je pravi pajac 2. igrača, ki predstavlja klovna: izrezati, narisati pajaca; gumijast pajac // zlasti smešno oblečena figura, ki predstavlja moškega: nositi po cesti pajaca; s slamo nagačen pajac 3. slabš. kdor se pretirano podreja zahtevam drugega: mož je njen pajac ∙ ekspr. ne bom ti za pajaca ne bom se podrejal vsem tvojim samovoljnim zahtevam 4. enodelno oblačilo iz hlač in bluze z rokavi ali brez njih: obleči pajaca; delavci v modrih pajacih / delovni pajaci; otroški pajaci ♪
  7.      pájcek  -cka m (ȃ) nar. vzhodno prašiček: čoka je skotila deset pajckov ♪
  8.      pajčevína  in pájčevina -e ž (í; ȃ) 1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino ∙ ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža 2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina ♪
  9.      pajčolánka  -e ž (ȃ) vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke ◊ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus ♪
  10.      pajdáš  -a m (á) 1. slabš. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: medtem ko je on stražil, sta pajdaša kradla; ujeli so vodjo in njegove pajdaše / pivski pajdaši tovariši; pajdaši v igri 2. zastar. vojni tovariš: vojaka sta ranjenega pajdaša nesla na varen kraj ♪
  11.      pajdašíja  -e ž (ȋ) star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom ♪
  12.      pajdášiti se  -im se nedov. (á ȃ) 1. ekspr. družiti se, sodelovati z moralno negativno osebo: pajdašiti se s fašisti; pajdaši se z goljufi ∙ zastar. med vsemi sošolci se je najbolj pajdašil z njim družil; preg. kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pajdašila se je s tujimi vojaki ♪
  13.      pájek  -jka m (ȃ) 1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže // nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado 2. žarg., avt. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek 3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo ● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo ◊ agr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica ♪
  14.      pájkec  -kca m (ȃ) manjšalnica od pajek: mladi pajkci ♪
  15.      pájzelj  -na in -zlja [zǝl] m (á) nižje pog. zakoten, zanemarjen gostinski lokal: v tem pajzeljnu imajo dobro kapljico // majhen, neprimeren prostor: za ta pajzelj preveč plačuješ ♪
  16.      pak  prisl., zastar. pa, vendar, neki: kdo pak bo prišel, če ne boš ti / kaj takega dolgo nisi videl ali pak nikoli ♪
  17.      pak  vez., zastar. pa, ampak, toda: govoril ji je, ona pak ga ni poslušala ♪
  18.      pak  ploščica gl. puck ♪
  19.      pakáža  -e ž (ȃ) redko svojat, drhal: pakaža ste, vsi skupaj ♪
  20.      pákeljc  -a [kǝl] m (ȃ) nižje pog. paket: pakeljc se je izgubil / pakeljc tobaka zavojček ♪
  21.      pakét  -a m (ẹ̑) 1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo // poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket 2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic 3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov ◊ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic v kapitalistični ekonomiki večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami ♪
  22.      pakétek  -tka m (ẹ̑) manjšalnica od paket: dati paketek v torbo / od doma je dobila paketek ♪
  23.      pakéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na paket: paketni oddelek na pošti / turistično podjetje se trudi za ustrezno paketno politiko ♦ filat. paketna znamka znamka, namenjena le za frankiranje paketov ♪
  24.      pakétič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od paket: otroci so ji poslali paketič / pog. paketič tobaka zavojček ♪
  25.      pakírati  -am nedov. (ȋ) 1. dajati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: pakirati čevlje, izdelke; pakirati mast v tube, mleko v vrečke / pakirajo praženo in surovo kavo v različnih količinah 2. pog. pripravljati prtljago za potovanje: gotovo bo spet odpotovala, že dva dni pakira / selitev se je približala, morali so začeti pakirati pripravljati stvari za odselitev pakíran -a -o: pošiljka ni bila pravilno pakirana; blago, pakirano po vseh predpisih ♪

   27.591 27.616 27.641 27.666 27.691 27.716 27.741 27.766 27.791 27.816  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA