Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (2.741-2.765)


  1.      bronhoskopíja  -e ž (ȋ) med. neposredno opazovanje bronhijev ♪
  2.      bronírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovinske predmete s tanko, temno plastjo kovinskega oksida; brinirati: bronirati ohišje aparata ♪
  3.      brônolivár  -ja m (ȏ-á) livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan ♪
  4.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
  5.      brónsa  in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons ♪
  6.      bròšč  bróšča m (ȍ ọ́) 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem ♪
  7.      bróščev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na brošč: broščeve korenike / broščevo rdečilo ♪
  8.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina) ♪
  9.      brózgalica  -e ž (ọ̑) redko plundra, brozga: brozgalica mu pronica v čevlje ♪
  10.      brózgati  -am nedov. (ọ̑) 1. hoditi po čem mokrem in udirajočem se: dolgo uro je brozgal po globokem močvirju; do kolen brozgati v snežnici 2. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci, race brozgajo po mlakuži ♪
  11.      bŕr  medm. (ȓ) 1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz 2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr ♪
  12.      bŕskati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš ♪
  13.      bŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) s prsti sunkovito odriniti: brsniti časopis od sebe; brsniti svinčnik z mize; pren. brsnil mu je zbadljivo besedo pod nos ♪
  14.      bŕst  -í ž (ȓ) 1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka: drevje že poganja brsti 2. brstenje: drevje je že v brsti; čas nove brsti 3. zastar. dračje, suhljad: butara suhe brsti ♪
  15.      brstíka  -e ž (í) redko mladika, poganjek: začele so poganjati bledo zelene brstike ♪
  16.      brstíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. redko brsteti: drevo se brsti 2. nar. koroško bahati se: brstila sta se, koliko dreves sta že podrla ♪
  17.      bŕstje  -a s (r̄) 1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje; vse brstje je pozeblo; cvetno brstje; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni 2. zastar. suhljad, dračje: vrgel je na ogenj suhega brstja ♪
  18.      bršlínje  -a s (ȋ) bršljanovo rastje: v gozdu je polno bršlinja ♪
  19.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo ♪
  20.      bruhálnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki ♪
  21.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  22.      brúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar) ♪
  23.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
  24.      brúncelj  -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) ♪
  25.      brúndati  -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪

   2.616 2.641 2.666 2.691 2.716 2.741 2.766 2.791 2.816 2.841  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA