Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (26.641-26.665) ![](arw_left.gif)
- olepševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico ♪
- olesenélost -i ž (ẹ́) 1. značilnost olesenelega: olesenelost stebla 2. ekspr. negibnost, togost: ko je olesenelost popustila, je začel trepetati po vsem telesu ♪
- olesenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel ♪
- olíčiti -im dov. (í ȋ) 1. knjiž., redko polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo 2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti olíčen -a -o 1. deležnik od oličiti: ima rdeče oličene nohte 2. naličen, nalepotičen: sfrizirana in oličena ženska ♪
- oligocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša doba starejšega terciarja: v oligocenu so se oblikovale Alpe ♪
- olíkanec -nca m (ȋ) 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci ♪
- olíkati -am dov. (ȋ) 1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal 2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati olíkan -a -o 1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih 2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje ● zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti ♪
- Olímp tudi olímp -a m (ȋ) knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp // skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči ♪
- olimpiáda -e ž (ȃ) mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta: tekmovati na olimpiadi; začetek olimpiade / moskovska leta 1980, tokijska olimpiada leta 1964 ♦ šah. šahovska olimpiada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo; šport. zimska olimpiada ki obsega zimske olimpijske športe; zgod. olimpiada pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta; obdobje štirih let med dvema športnima prireditvama v kraju Olimpija // publ., ekspr., s prilastkom kako pomembno tekmovanje, prireditev sploh: matematična, pevska olimpiada ♪
- olímpija -e ž (ȋ) tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: vozi se s staro olimpijo ♪
- olímpijec -jca m (ȋ) 1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu: ne kličite nase srda mogočnih olimpijcev / olimpijec Zeus 2. žarg. olimpijski tekmovalec: večkrat je bil olimpijec; olimpijec Cerar 3. ekspr. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: estetski nazori tega olimpijca / olimpijec Goethe ♪
- olímpijka -e ž (ȋ) žarg. olimpijska tekmovalka: jugoslovanska olimpijka je zasedla četrto mesto ♪
- olímpijski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na olimpiado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja ♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre; letne olimpijske igre, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih, zimske olimpijske igre ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta 2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko
svetišče / olimpijski bogovi olimpski ● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten olímpijsko prisl.: olimpijsko odmaknjen ♪
- olimpioník in olimpiónik -a m (ȋ; ọ̄) knjiž., redko olimpijski zmagovalec: olimpionik in svetovni prvak ♪
- olimpízem -zma m (ȋ) knjiž. kar se nanaša na olimpijske tekmovalce ali olimpijske igre: pobudnik olimpizma / razstava olimpizma ♪
- olímpski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi 2. knjiž., redko vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost ♪
- olístati -am dov. (ȋ) bot. dobiti, pognati liste: to drevo cveti, še preden olista; rastlina spomladi kmalu olista ◊ žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila olístan -a -o: olistani vagoni; olistano steblo ♪
- olíva -e ž (ȋ) sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv ◊ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje ♪
- óljast -a -o prid. (ọ́) 1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino // redko oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj óljasto prisl.: oljasto tekoč ♪
- ólje -a s (ọ́) 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju // slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli ● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še bolj poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z
brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; redko vse gre kakor po olju po maslu ◊ avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
- óljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) mazati z oljem: oljiti strojne dele; z razprševanjem se ležaji enakomerno oljijo / oljiti se pred sončenjem // prepajati z oljem: oljiti jermen, da se zmehča; oljiti papir ◊ navt. oljiti morje dajati vrečice z oljem v razburkano morje, da se olje razliva in zmanjšuje valovanje ob plovilu ♪
- óljka -e ž (ọ́) 1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk 2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk ● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru ♪
- óljnat -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika ∙ knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen ♪
- óljnica -e ž (ọ̑) 1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice 2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje ♪
- oltár -ja m (á) 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar ♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar // oltarna miza: postaviti kelih na oltar 2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar ● vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti ♪
26.516 26.541 26.566 26.591 26.616 26.641 26.666 26.691 26.716 26.741