Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (26.316-26.340) 
- ofenzívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ofenzivnega, napadalnost: moč in ofenzivnost sovražnikovih sil je nekoliko popustila / politična ofenzivnost ♪
- ófer ófra m (ọ́) nižje pog. dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja; cerkveno darovanje: v nedeljo bo ofer / iti k ofru ∙ star. dati komu ofer dar ♪
- ófer tudi ófar -ja m (ọ̑) na Štajerskem in Koroškem, nekdaj delavec, ki plačuje stanovanje z delom na lastnikovem posestvu: oferji, viničarji in kočarji ♪
- ofêrta -e ž (ȇ) jur. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; ponudba: dati, sprejeti oferto ♪
- ofertórij -a m (ọ́) rel. besedilo, ki se moli ali poje pri maši med darovanjem: ofertorij in graduale // muz. skladba na tako besedilo: skladatelj je napisal več ofertorijev ♪
- òff [of] prisl. (ȍ) film., gled. izraža, da prihaja glas, zvok od zunaj, ne s prizorišča: stražnik (off): So že tukaj / filmsko dogajanje spremlja junakov komentar off ♪
- offside gl. ofsajd ♪
- oficiál -a m (ȃ) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik: poštni, sodni oficial ♪
- oficiálen -lna -o prid. (ȃ) uraden: oficialni sprejem; oficialno poročilo / oficialna politika / oficialni del programa se je že končal / oficialna vljudnost oficiálno prisl.: oficialno prositi za sodelovanje ♪
- oficiálnost -i ž (ȃ) uradnost: oficialnost obiska / publ. njegova literatura je nosila pečat oficialnosti / ni želel nobenih oficialnosti ♪
- oficiánt -a m (ā á) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial: več let je bil oficiant ♪
- ofícij -a m (í) rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij // vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij ♪
- oficína -e ž (ȋ) nekdaj (obrtna) delavnica: sprejeti koga v svojo oficino; lekarniška oficina ♪
- oficinálen -lna -o prid. (ȃ) farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline ♪
- oficiózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. poluraden: oficiozno poročilo / oficiozni časopis ♪
- oficír -ja m (ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
- oficírček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od oficir: na čelu je stopal suhljat oficirček; razorožili so tudi dva okupatorska oficirčka ♪
- oficírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oficirje, častniški: oficirska uniforma / oficirski poklic ♦ voj. oficirski čin čin od podporočnika do polkovnika ♪
- oficírstvo -a s (ȋ) 1. oficirski poklic: odločiti se za oficirstvo / ves čas svojega oficirstva še ni doživel takega trenutka 2. oficirji: sklicati oficirstvo štaba ♪
- ofrákati -am dov. (ȃ) ekspr. obleči v frak: za sprejem so ga ofrakali ofrákan -a -o: ofrakani natakarji ♪
- ófrati -am dov. in nedov. (ọ́) star. dati, darovati: ofral jim je lonec medu ∙ nižje pog. ali mi lahko ofraš pol ure časa žrtvuješ ♪
- ofrèht -êhta m (ȅ é) etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom: delati ofreht ♪
- ofrnážiti -im dov. (á ȃ) nižje pog. ogoljufati, prevarati: prodajalec ga je hotel ofrnažiti; ofrnažil ga je pri kartanju ♪
- ófrten -tna -o prid. (ọ̑) nar. prevzeten, ošaben: ona je ofrtna // nar. dolenjsko lepo oblečen: kako si danes ofrtna ófrtno prisl.: ofrtno se oblači ♪
- ófsajd in óffside -a [ofsajd] m (ọ̑) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; neskl. pril.: ofsajd položaj ♪
26.191 26.216 26.241 26.266 26.291 26.316 26.341 26.366 26.391 26.416 
