Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (26.191-26.215)


  1.      odsúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. z močnim sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: ko je pojedel, je odsunil krožnik / odsuniti napadalca; odsunil je njeno roko // z močnim sunkom spraviti z določenega mesta, položaja: odsuniti naoknice, vrata; odsuniti zapah / vrgel je knjigo na tla in jo odsunil z nogo / odsuniti kapo višje na čelo potisniti 2. knjiž. narediti sunkovit gib: udaril je s petami in odsunil z glavo navzgor / odsuniti zgornji del telesa odsúniti se knjiž. odriniti se: odsunil se je in splaval navzgor; močno se odsuniti; odsuniti se kot vzmet odsúnjen -a -o: zapah je odsunjen; ekspr. odsunjena vrata v ograji odprta ♪
  2.      odsvetováti  -újem in odsvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) dati nasvet, naj kdo česa ne stori, dela: odsvetovati kajenje; odsvetovali so ji to poroko; odsvetovala mu je, da bi še hodil tja / elipt.: odsvetovati dekletu fanta; zdravnik mu je odsvetoval morje da gre na morje ♪
  3.      odsvít  -a m (ȋ) knjiž. 1. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati odsvit luči na vodi; odsvit sveče v očeh // ekspr. izraz, odraz: te pesmi so odsvit ljudskega mišljenja 2. svetloba, sij: odsvit zimskega sonca; odsvit zvezd / videti kaj v odsvitu plamenčka ● knjiž., redko pokazati se v najboljšem odsvitu v luči ♪
  4.      odsvítati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru // svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje // biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu ♪
  5.      odšépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč oditi: odšepati iz sobe; ob palici je počasi odšepal na vrt ♪
  6.      odškŕniti  -em dov., tudi odškrníla (ŕ) 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha // nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam ● nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena ♪
  7.      odštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto 2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel // od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril 3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine // nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec tisoč dinarjev 4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade ● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev odštévši zastar.: odštevši denar, se je umaknil; ves les - odštevši veje — so koristno uporabili odštét -a -o: stroški so že odšteti ♪
  8.      odštétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odšteti: odštetje dolgov od dohodka ♪
  9.      odšteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odštevanje: odštevalni postopek ♪
  10.      odštévanec  -nca m (ẹ́) mat. število, ki se odšteva: v tem računu je odštevanec dvomesten ♪
  11.      odštévanje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer ♪
  12.      odštévati  -am nedov. (ẹ́) 1. dajati, izročati (s štetjem) določeno vsoto denarja: pravkar je odšteval kupnino v samih novih bankovcih 2. nav. ekspr. plačevati: gospodinji odštevajo vsak mesec tisoč dinarjev za najemnino 3. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odštevati od sto; seštevati in odštevati ● ekspr. ura odšteva udarce bije ♪
  13.      odštévek  -vka m (ẹ̑) knjiž., redko odbitek, odtegljaj: ugotoviti odštevke ♪
  14.      odštorkljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. štorkljajoč oditi: slišal sem ga, kako je odštorkljal; obula je cokle in odštorkljala v hlev; odštorkljati po stopnicah / pozdravil je in odštorkljal naprej odšel ♪
  15.      odšuméti  -ím dov. (ẹ́ í) šumeč se oddaljiti: jež je odšumel po listju / jata odšumi / ekspr. odšumela je iz salona šumeč z oblačili odšla ♪
  16.      odšvedráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. oditi z nerodnimi, počasnimi koraki: ves zbit je odšvedral po stopnicah; odšvedrati s palico / ob nevarnosti je vselej lepo odšvedral v zavetje odšel ♪
  17.      odtákati  -am nedov. (ȃ) spravljati kaj tekočega iz česa: odtakati vino iz soda v škaf / odtakati prepolne steklenice / redko odtakati vodo s krompirja odlivati, odcejati ♪
  18.      odtêči  -têčem dov., odtêci odtecíte; odtékel odtêkla (é) 1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri 2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah odtêči in odtêči se tekoč se odstraniti s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, še ni odtekla; izkopali so jarke, da bi voda odtekla odtêči se zaradi odtekanja tekočine postati manj prepojen z njo: obesiti perilo na prosto, da se odteče odtékel -têkla -o: odtekla voda odtečèn -êna -o: odtečena voda; odtečeno perilo ♪
  19.      odtegníti  in odtégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu 3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tisoč dinarjev; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal ● knjiž. ni mogel odtegniti oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal; knjiž. odtegniti pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; knjiž. s sušenjem odtegniti sadju vlažnost odvzeti; knjiž. odtegniti denar iz obtoka vzeti odtegníti se in odtégniti se 1. knjiž. izogniti se, izmakniti se: odtegniti se kazni, sodbi / odtegnil se je volitvam / ni se mogel odtegniti boju za pravico 2. star. oditi: po teh besedah se je počasi odtegnil / odtegnil se je v samoto / če se le malo odtegnem, me že iščejo // umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti ● knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali odtégnjen -a -o: biti odtegnjen slabemu vplivu; odtegnjena vsota ♪
  20.      odtegovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odtegovati: odtegovanje obresti / odtegovanje podpore / to je dokaz odtegovanja dolžnostim ♪
  21.      odtegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati: odtegovati roko 2. delati, povzročati, da kdo a) ni več skupaj s kom: služba ga odteguje otrokom; odtegovati se družbi b) ne dela več česa: odtegovati koga od dela c) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: tožila je, da ji odteguje otroke; odtegovati se drug drugemu; čutil je, da se mu prijatelj počasi odteguje č) ni več pod vplivom koga: odtegovati mladino slabi družbi / odtegovati negativnemu vplivu slabih filmov 3. zmanjševati izplačilo za določen znesek: odtegovati od osebnih dohodkov; odtegujejo mu za nakup pralnega stroja; vračal bi v obrokih in odtegovali bi mu pri obračunih 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehavanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegovati pomoč; začela mu je odtegovati naklonjenost ni mu bila več naklonjena ● knjiž. plevel odteguje zemlji hranljive snovi jemlje; knjiž. odtegovala je oči njegovemu pogledu ni se hotela spogledati z njim; knjiž. odtegovati komu poglede ne hoteti gledati ga odtegováti se knjiž. izogibati se, izmikati se: dolgo se je odtegoval vojaški službi / odtegovati se plačevanju prispevkov, sodelovanju ● knjiž. človek je tak, da išče, kar se mu odteguje kar se težko dobi, doseže; knjiž. ta delec se odteguje opazovanju se ne da opazovati ♪
  22.      odtéhtati  -am dov. (ẹ̑) 1. od večje količine s tehtanjem določiti, ločiti določeno količino česa: odtehtati kupcu dva kilograma jabolk; za potresanje odtehtaj pet dekagramov moke 2. biti enako, več vreden kot kaj drugega: pri tem pisatelju včasih beseda odtehta cel stavek; ekspr. zdravja ne odtehtajo vsi zakladi sveta / ekspr. vsak od njih odtehta deset napadalcev // po prijetnosti, zadovoljstvu presegati neprijetnost, nezadovoljstvo ob čem negativnem: vse skrbi je odtehtala ljubezen njenih otrok; lep razgled odtehta dolgo pot; uspeh pri delu odtehta težave 3. knjiž. zaleči, odleči: vaše priporočilo veliko odtehta / ta delavec odtehta za tri druge ● ekspr. njegovo junaštvo odtehta vse njegove napake zaradi njegovega junaštva se zdijo njegove napake manj pomembne, nepomembne; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. to blago bi odtehtali z zlatom drago plačali odtéhtan -a -o 1. deležnik od odtehtati: sadje je že odtehtano 2. knjiž., redko premišljen, pretehtan: odtehtan izbor; jasna in odtehtana sodba o problemu ♪
  23.      odtehtávati  -am nedov. (ȃ) 1. od večje količine s tehtanjem določati, ločevati določeno količino česa: odtehtavati krompir 2. biti enako, več vreden kot kaj drugega: dejal je, da izumi odtehtavajo umetnine ● knjiž. odtehtavati pomen prestopka določati, presojati; ekspr. tega igralca bodo klubi še z zlatom odtehtavali bodo zanj pripravljeni dajati dosti denarja ♪
  24.      odtékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. tekoč se odstranjevati zlasti iz kake posode: tekočina na eni strani priteka in na drugi odteka / redko kri odteka iz rane teče / tu odteka s prahom pomešani zrak odhaja, se odstranjuje 2. ekspr. odhajati drugam: s teh področij odteka veliko delovne sile // navadno v zvezi z denar prehajati drugam: denar, dobiček odteka iz podjetja odtékati in odtékati se tekoč se odstranjevati s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, le počasi odteka; padavine odtekajo podzemsko odtékati se zaradi odtekanja tekočine postajati manj prepojen z njo: obešeno perilo se odteka odtekajóč -a -e: odtekajoča tekočina; odtekajoča (se) voda ♪
  25.      odtelováditi  -im dov. (á ȃ) prenehati telovaditi: ko so odtelovadili, se je zaslišalo glasno ploskanje / odtelovaditi vajo ♪

   26.066 26.091 26.116 26.141 26.166 26.191 26.216 26.241 26.266 26.291  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA