Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (2.541-2.565)


  1.      brezdomovínec  -nca m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva: povsod je bil tujec, brezdomovinec; postal je brezdomovinec // knjiž. kdor ne ljubi domovine: očitali so mu, da je brezdomovinec ♪
  2.      brezdomovínski  -a -o prid. (ȋ) ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan ♪
  3.      brezdomovínstvo  -a s (ȋ) stanje človeka brez domovine: životari v večnem brezdomovinstvu / brezdomovinstvo umetnika / pisatelju so očitali brezdomovinstvo brezbrižnost do domovine ♪
  4.      brezdómski  -a -o prid. (ọ̑) ki je brez doma: brezdomska sirota / brezdomsko življenje ♪
  5.      brezdómstvo  -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo ♪
  6.      brezdrevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki je brez dreves: brezdrevesni alpski pas ♪
  7.      brezdržáven  -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki države: brezdržavna družba / brezdržavno stanje ♪
  8.      brezdržávnost  -i ž (á) polit. brezdržavno stanje: srednjeveška brezdržavnost ♪
  9.      brezdúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike ♪
  10.      brezdúšje  -a s (ȗ) knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje ♪
  11.      brezdúšnež  -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež ♪
  12.      brezdúšnik  -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik ♪
  13.      brezdúšnost  -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost ♪
  14.      brezdvómen  -mna -o prid. (ọ̄) nedvomen: brezdvomna resnica brezdvómno prisl.: brezdvomno je od tod najlepši pogled na mesto ♪
  15.      brézen  -zna m (ẹ́) zastar. marec: zgodilo se je na dan 4. brezna ♪
  16.      brêzen  -zna m (é) zastar. brezno: globok, temen brezen / brezen smrti ♪
  17.      brezfosílen  -lna -o prid. (ȋ) geol. ki je brez fosilov: brezfosilna kamnina ♪
  18.      brezgíben  -bna -o prid. (ȋ) redko negiben: brezgibno obličje ♪
  19.      brezgíbnost  -i ž (ȋ) redko negibnost: pokrajina je ležala pred njim v popolni brezgibnosti ♪
  20.      brezglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez glasu: brezglasen jok / skoraj brezglasni koraki / brezglasen mir; temna, brezglasna noč brezglásno prisl.: govoril je tiho, skoraj brezglasno; brezglasno se smejati; brezglasno se je zgrudila ♪
  21.      brezglásje  -a s (ȃ) knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju ♪
  22.      brezglásnost  -i ž (ā) knjiž. značilnost brezglasnega: brezglasnost noči ♦ med. brezglasnost govora po operaciji grla manjkanje glasovnega zvena ♪
  23.      brezglàv  in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
  24.      brezglávec  -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
  25.      brezgláven  -vna -o prid. (ā) redko brezglav: brezglavno ravnanje ♪

   2.416 2.441 2.466 2.491 2.516 2.541 2.566 2.591 2.616 2.641  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA