Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (21.641-21.665)


  1.      mistifikácija  -e ž (á) glagolnik od mistificirati: mistifikacija dogodkov; njegova umetnost postaja mistifikacija resničnosti / postati žrtev mistifikacije ♪
  2.      místik  -a m (í) 1. v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: bil je velik mistik; srednjeveški mistiki; brati dela mistikov 2. nav. ekspr. kdor doživlja, si predstavlja svet, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: bil je mistik in fantast / v njem je precej mistika ♪
  3.      místika  -e ž (í) 1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: gojiti mistiko; krščanska, muslimanska mistika // nauk o tem: dela srednjeveške mistike 2. nav. ekspr. skrivnostnost, nedoumljivost: v romanu je veliko mistike; mistika njegovih besed / cerkev je bila polna mistike ● slabš. boj proti mistiki religiozni miselnosti ♪
  4.      mistrál  -a m (ȃ) 1. meteor. hladen veter na francoski sredozemski obali, ki piha s kopnega na morje: mistral prinaša mraz 2. poljud. maestral: z morja je pihal topel mistral ♪
  5.      míšica  -e ž (ȋ) organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela: mišica se iztegne, napne, skrči; z delom, telovadbo krepiti, razvijati mišice; ohraniti, sprostiti mišice; mlahave, napete, prožne mišice; močne, šibke mišice; delovanje, napetost, sila mišic; mišice in kosti / dihalne, žvekalne mišice; golenske, obrazne, trebušne mišice; srčna mišica ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; krožna mišica ki zapira in odpira odprtino; ploščata, trikotna, vretenasta mišica; progaste ali skeletne mišice ki se krčijo po človekovi volji; zool. letalne mišice ki ptici pri letanju gibljejo peruti ♪
  6.      míšina  -e ž (ȋ) mišja luknja: miška je smuknila v mišino ♪
  7.      mišják  -a m (á) mišji samec: mišjak je smuknil v luknjo ♪
  8.      míška  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče 2. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška 3. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške ◊ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško ♪
  9.      míško  -a m (ȋ) 1. konj črno sive barve: vprezi miška in fuksa 2. ekspr. medved: miško je nerodno plesal ob ciganu 3. ekspr. deček, fantek: ne draži miška, da ne bo spet jokal / kot nagovor pojdi, miško mali ♪
  10.      mišljáva  -e ž (ȃ) zastar. mišljenje, miselnost: spoznavati ljudi in njihovo mišljavo / taka je bila tedaj moja mišljava ♪
  11.      mišljênje  -a s (é) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje // s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi // kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva 4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj marksističnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje ● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja ◊ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje ♪
  12.      mišmáš  -a m (á) ekspr. 1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno: vajin mišmaš me ne zanima; v podjetju imajo neki mišmaš; prestar si že za take mišmaše 2. kar je narejeno neskrbno, nekvalitetno: vaš dopis je pravi mišmaš / to ni bil nikak mišmaš, ampak imenitno slavje ♪
  13.      míšnica  -e ž (ȋ) 1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice 2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode ♪
  14.      mít  -a m (ȋ) 1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: miti odražajo starodavne doživljaje naroda; pisatelj je rad črpal snov iz mnogih mitov; antični, slovanski miti 2. knjiž. zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh: ohranjati, podirati, ustvarjati mite o čem; okrog njega se je spletel cel mit / germanski mit o čistosti rase ♪
  15.      míting  -a m (ȋ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandna prireditev, navadno s političnim govorom in kulturno-zabavnim programom: prirediti miting; govoriti, nastopiti na mitingu; kulturno-prosvetni, politični miting / partizanski miting 2. v nekaterih deželah množično zborovanje, zlasti politično: stranka organizira mitinge in demonstracije; protestni miting 3. šport., navadno s prilastkom tekmovanje, srečanje: nastopiti na mitingu plavalcev; mednarodni atletski miting ∙ letalski miting javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva ♪
  16.      mitingováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prirejati mitinge: po spopadih so borci mitingovali po vaseh ♪
  17.      mitizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno: velikega poveljnika so mitizirali mitizíran -a -o: mitizirani dogodki ♪
  18.      mítnica  -e ž (ȋ) nekdaj manjša stavba ali prostor za pobiranje mitnine: ustaviti se pri mitnici; mestna mitnica ♪
  19.      mítničar  -ja m (ȋ) nekdaj uslužbenec, ki pobira mitnino: na mostu so ga prestregli mitničarji ♪
  20.      mitnína  -e ž (ȋ) nekdaj pristojbina za trgovsko blago, ki se pobira pri mitnicah: plačati, pobirati mitnino ob vhodu v mesto / mitnine prosto blago ♪
  21.      mitnínar  -ja m (ȋ) redko mitničar ♪
  22.      mitnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mitnino: mitninski prestopek; mitninski zakon ♪
  23.      mítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mitnico: mitniška hišica / mitniška knjiga ♪
  24.      mitologíja  -e ž (ȋ) bajke v celoti, bajeslovje: pisatelj je zajemal snov iz mitologije / antična, germanska mitologija // veda o tem: razvoj mitologije ♪
  25.      mítos  -a m (ȋ) knjiž. mit ♪

   21.516 21.541 21.566 21.591 21.616 21.641 21.666 21.691 21.716 21.741  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA