Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (20.841-20.865)


  1.      mápa  -e ž (ȃ) 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb 2. jur., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav ◊ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt ♪
  2.      mapírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spravljati liste, spise, načrte v mapo v določenem redu: mapirati časopisne izrezke 2. geod., nekdaj na terenu izdelovati katastrski načrt ali topografsko karto: mapirati reko mapíran -a -o: vsi podatki so mapirani ♪
  3.      már  -a m (ȃ) 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom ♪
  4.      màr  in már prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža željo po nasprotnem; rajši: kaj hodiš na tekme, mar bi se doma učil / mar bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo 2. zastar., z vprašalnim zaimkom izraža ugibanje; neki: vprašal je, kdo je mar ta človek ♪
  5.      mar  prisl., nav. ekspr. 1. uvaja vprašanje; ali: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil? 2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv? ♪
  6.      márati  -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram« b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi ♪
  7.      máraton  -a m (ȃ) žarg., šport. maratonski tek: tekmovati v maratonu; tekli so kot na maratonu // publ., navadno s prilastkom tekmovanje na razmeroma dolgo progo: avtomobilski, kasaški, plavalni maraton ♪
  8.      máratonski  in maratónski -a -o prid. (ȃ; ọ̑) 1. šport., v zvezi maratonski tek tek na razdaljo 42,195 km: tekmovati, zmagati v maratonskem teku / maratonski tekač športnik, ki tekmuje v maratonskem teku 2. publ. nanašajoč se na tekmovanje na dolgo progo: maratonski plavalec / maratonsko plavanje 3. ekspr. ki razmeroma zelo dolgo traja: maratonski govor; maratonske debate, konference; maratonsko predavanje / maratonski podlistek podlistek v več nadaljevanjih ♪
  9.      márčevski  -a -o prid. (á) marčen: topel marčevski dan ♪
  10.      márčnica  -e ž (ā) bot. užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi, Hygrophorus marzuolus: nabirati marčnice ♪
  11.      márec  -rca m (á) tretji mesec v letu: razstava bo odprta od prvega do petega marca; v (mesecu) marcu bomo delali v vinogradu / (meseca) marca že cvetejo nekatere rože / osmi marec dan žena ♪
  12.      maréla  -e ž (ẹ̑) nižje pog. dežnik: odpreti marelo; strgana marela / branjevka je razpela pisano marelo senčnik ∙ pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; pog. zgodba je napeta kot marela zelo ♪
  13.      marélica  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov rumenkasti koščičasti sad: marelice že cvetejo; sorte marelic / vložene marelice ♪
  14.      maréličen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na marelico: marelični nasad / marelično cvetje / marelični kompot; marelična marmelada; marelično žganje ♪
  15.      máren  -rna -o prid. (á ā) star. marljiv, delaven: maren človek, delavec / marna čebela / iron. marna birokracija / delo marnih rok / marno prizadevanje ♪
  16.      marénda  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno malica: iti na marendo ♪
  17.      maréngo  -a m (ẹ̑) tekst. tkanina iz mešanice črne in zelo majhnega dela bele volne: plašč, suknjič iz marenga; neskl. pril.: marengo plašč ♪
  18.      márenj  -rnja m (á) 1. nav. mn., star. neresnična vest, izmišljotina: ne verjemi tem marnjem; to so babji marnji; prazni marnji 2. nar. koroško jezik, govor: pozabiti svoj slovenski marenj ♪
  19.      margarétka  -e ž (ẹ̑) vrtn. grmičasta lončna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Chrysanthemum frutescens: gojiti fuksije in margaretke ♪
  20.      marginálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe 2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja ◊ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga ♪
  21.      marginálija  -e ž (á) nav. mn. 1. knjiž. opomba, napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; obrobna opomba: rokopis ima marginalije, ki jih je pisala druga roka; knjiga je opremljena z marginalijami 2. publ. sestavek, v katerem avtor v esejističnem slogu izraža misli, ki jih je v njem sprožil kak pojav, dogodek: marginalije k Prešernovim nagradam ♪
  22.      marihuána  -e ž (ȃ) zlasti v ameriškem okolju močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano ♪
  23.      Maríja  -e ž (ȋ) rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila ♪
  24.      maríja  medm. (ȋ) izraža a) začudenje, presenečenje: marija, ali je mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: marija (sveta), kakšna nesreča ♪
  25.      Maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela ♪

   20.716 20.741 20.766 20.791 20.816 20.841 20.866 20.891 20.916 20.941  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA