Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (20.766-20.790)



  1.      malopríden  -dna -o prid., maloprídnejši (í ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje
  2.      maloprídnik  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče
  3.      maloprídnost  -i ž (í) 1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti 2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskušal je, da se malopridnost ne bi razvedela 3. ekspr., redko ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka
  4.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje
  5.      máloslikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) fot. nanašajoč se na uporabo filmskega traku širine 35 mm: maloslikovni fotografski aparat; maloslikovni projektor; maloslikovna kamera / v sedanjem času se je zelo razvila maloslikovna fotografija / maloslikovni format format posnetka z mero 24x36 mm
  6.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
  7.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti
  8.      malovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ekspr. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj: maloveren je bil ob tem pripovedovanju 2. rel. ki nima trdne vere: maloverni in neverni ljudje malovérno prisl.: maloverno se je nasmehnil, ko mu je pripovedovala o lepi prihodnosti
  9.      malovérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. maloveren človek: nekateri maloverneži so izgubili pogum; prepričal je še zadnje maloverneže
  10.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka
  11.      maltáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka
  12.      maltuzianízem  -zma m () soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma
  13.      maltuziánski  -a -o prid. () nanašajoč se na maltuzianizem: maltuzianski pesimizem / maltuzianska teorija
  14.      málva  -e ž () vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec
  15.      malvázija  in malvazíja -e ž (á; ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
  16.      malvázijec  in malvazíjec -jca m (á; ) redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
  17.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
  18.      malverzánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant
  19.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babicaekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane
  20.      mamán  in mamá ž neskl. () star., v meščanskem okolju mama, mati: hči je podobna svoji maman; dobrodušna maman
  21.      mámba  -e ž () zool. dolga in zelo strupena afriška kača, Dendroaspis: pik mambe / zelena mamba
  22.      mamelúk  -a m () 1. zgod., nekdaj vojak enote turško-egiptovske vojske v Egiptu, ki si je pridobila oblast: oddelek mamelukov // konjenik Napoleonove telesne garde iz Egipta: hraber mameluk 2. knjiž., slabš. kdor služi tujim političnim interesom: nemškutarski mameluk
  23.      mamelúški  -a -o prid. () nanašajoč se na mameluke: mameluška konjenica / mameluška vdanost
  24.      mamíti  in mámiti -im, in mámiti -im nedov. ( á; á ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
  25.      mámka  -e ž (ā) 1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre 2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima zelo rada / kot nagovor stori, mamka, kakor želiš 3. v medmetni rabi, v zvezi (sveta) mamka božja izraža začudenje, nejevoljo: (sveta) mamka božja, ali je to mogoče, je kriknila

   20.641 20.666 20.691 20.716 20.741 20.766 20.791 20.816 20.841 20.866  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA