Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (201-225)



  1.      agrikultúra  -e ž () kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
  2.      ágrokemíja  -e ž (-) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
  3.      ágrotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva
  4.      àh  medm. () 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
  5.      aháten  -tna -o prid. () ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo
  6.      àhumán  -a -o prid. (-) ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode
  7.      àj  medm. () 1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli! // izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili 2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili?
  8.      ajá  medm. () izraža domislek: aja, zdaj sem se spomnil
  9.      ájati  -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
  10.      àjd  ájda m, im. mn. ájdi in ájdje ( á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči ◊ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
  11.      ajdína  in ájdina -e ž (í; ) nar. vzhodno ajda: ajdina že zori
  12.      ájdovec  -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
  13.      ajdovíšče  in ájdovišče -a s (í; á) ajdišče: ajdovišča so pripravljena za pomlad
  14.      ájnc  -a m () žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc
  15.      akácijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
  16.      akademíja  -e ž () 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike
  17.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
  18.      akadémiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo
  19.      akademízem  -zma m () knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
  20.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek
  21.      ákanje  -a s (ā) glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje
  22.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov
  23.      akántov  -a -o (ā) pridevnik od akant: akantov list
  24.      àkataléktičen  -čna -o prid. (-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico
  25.      ákati  -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA