Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.991-2.015)


  1.      bírmanec  -nca m (ȋ) rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance / voščit mu je prišel njegov birmanec oseba, ki ji je bil za botra pri birmi ♪
  2.      bírmanka  -e ž (ȋ) ženska oblika od birmanec: belo oblečene birmanke ♪
  3.      bírmanski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na birmance ali birmo: birmanski boter / birmanska obleka; birmanska ura ura, ki jo boter da birmancu ♪
  4.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij ♪
  5.      birokracíja  -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
  6.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
  7.      birokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti ♪
  8.      birokrátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica ♪
  9.      bis  tkanina gl. bisus ♪
  10.      biságar  -ja m (ȃ) redko človek z bisago ♪
  11.      bíser  -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
  12.      bíseren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroke ◊ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka ♪
  13.      bíserje  -a s (ȋ) knjiž. dragoceni kamni, biseri: biserje, zlato in srebro se je lesketalo; ogrlica iz biserja; pren. biserje deževnih kapljic ♪
  14.      bísernica  -e ž (ȋ) 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu ♪
  15.      bisernína  -e ž (ȋ) 1. biserno okrasje: okrasiti z dragimi kamni in bisernino 2. redko biserovina: nož z bisernino v ročaju ♪
  16.      biserovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
  17.      bíster  -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ȋ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari ♪
  18.      bístrc  -a m (ȋ) 1. redko bistroumnež: mož se ima za bistrca; to ti je pravi bistrc 2. star. bistroumnost: hotel je preizkusiti njegov bistrc; bistrc duha ♪
  19.      bístrica  -e ž (ȋ) knjiž. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice ♪
  20.      bistrína  -e ž (í) 1. hitro in pravilno mišljenje: sedaj je treba zbranosti in bistrine; v bistrini mu ni kos / njegov obraz ni razodeval posebne bistrine bistroumnosti / odlikuje ga nenavadna bistrina duha prodornost 2. knjiž. prozornost, čistost: bistrina zelene Soče / v jutranji bistrini je šel na pot ♪
  21.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen ♪
  22.      bistroúmnica  -e ž (ȗ) bistroumna ženska ♪
  23.      bísulfát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat ♪
  24.      bít  -i ž (ȋ) knjiž. 1. bistvo, vsebina, narava: prodreti v ustvarjalno bit; pačiti, spremeniti pravo bit; tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti 2. eksistenca, obstoj, obstajanje: Kant je pripisoval prostoru samostojno bit; razmišljal je o svoji biti in nebiti ◊ filoz. bit kar opredeljuje kaj, da je; soc. družbena bit ♪
  25.      bitels  ipd. gl. beatles ipd. ♪

   1.866 1.891 1.916 1.941 1.966 1.991 2.016 2.041 2.066 2.091  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA