Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.951-1.975)



  1.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  2.      biféjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bife: bifejska miza / bifejske storitve
  3.      bigamíst  -a m () kdor živi v bigamiji, dvoženec: bigamisti primitivnih ljudstev
  4.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  5.      bikárna  -e ž () hlev za bike: zadružna bikarna
  6.      bíkec  -kca m () 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
  7.      bíkonkáven  -vna -o prid. (-) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča
  8.      bíkromát  -a m (-) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat
  9.      bíksati  -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa
  10.      bíl  -à -ó inopisni deležnik od biti sem ( ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
  11.      bilánca  -e ž () 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč
  12.      bilancírati  -am nedov. in dov. () redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati
  13.      bilína  -e ž () lit. ruska epska ljudska pesem o junakih: pevci bilin
  14.      bílingvíst  -a m (-) kdor zna in redno uporablja dva jezika, dvojezičnik: bilingvisti na obmejnem ozemlju
  15.      bílingvístičen  -čna -o prid. (-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola
  16.      bílingvízem  -zma m (-) znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost: bilingvizem obmejnih prebivalcev
  17.      bíliti  -im nedov.) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti
  18.      bílja  -e ž () star. dan pred praznikom: božična bilja
  19.      biljárd  -a m () namizna igra s palicami in kroglami: igrati biljard; partija biljarda // miza za igranje te igre
  20.      biljárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
  21.      biljardírati  -am nedov. () pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo
  22.      biljardíst  -a m () kdor igra biljard: slovel je kot eden najboljših biljardistov
  23.      bílje  -a s () raba peša rastlinje, zelenje: pomladno bilje
  24.      bílo  -a s (í) 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna napravatekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
  25.      bím  in bìm medm. (; ) posnema visoki glas zvona: z zvonika zapoje: bim bim bim; Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim (O. Župančič) / bim bam bom; bim bom

   1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA