Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (19.391-19.415)


  1.      lék 2 -a m (ẹ̑) albanska denarna enota: vrednost leka ♪
  2.      lekár  -ja m (á) 1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju 2. zastar. zdravnik ♪
  3.      lekárna  -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili ♪
  4.      lekárnar  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja ♪
  5.      lekárnarica  -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarica 2. redko farmacevtka ♪
  6.      lekárnarka  -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka 2. redko farmacevtka ♪
  7.      lekárnarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarnarje: lekarnarski poklic / lekarnarsko združenje ♪
  8.      lekárnarstvo  -a s (ȃ) v nekaterih deželah dejavnost lekarnarjev: prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva ♪
  9.      lekárnica  -e ž (ȃ) zastar. lekarna: nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico ♪
  10.      lekárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski ♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg ♪
  11.      lekárništvo  -a s (ȃ) knjiž. farmacija, zlasti njen tehnološki del: izrazi iz lekarništva ♪
  12.      lékcija  -e ž (ẹ́) 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne // redko (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil — to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk ♪
  13.      lekcionár  -ja m (á) rel. knjiga z odlomki iz svetega pisma, ki se berejo pri maši ♪
  14.      lekovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. zdravilen: lekovito mazilo / lekovite rastline ♪
  15.      leksém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme ♪
  16.      léksičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na leksiko: leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele ♪
  17.      leksikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski ♪
  18.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala ♪
  19.      leksikográf  -a m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z leksikografijo, slovarnik: slovenski leksikograf Cigale 2. sestavljavec leksikona ♪
  20.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični ♪
  21.      lektíra  -e ž (ȋ) knjiž. 1. čtivo, berilo: mladini primerna lektira 2. redko dojemanje vsebine besedila; branje: vpliv lektire grških tragedij ♪
  22.      léktor  -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorjevo delo z igralci 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor ◊ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista ♪
  23.      lémez  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze ♪
  24.      lémpa  -e ž (ẹ̑) 1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo // lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet 2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač) ♪
  25.      lén  tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́) 1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; len kot gnoj zelo; ekspr. len, da smrdi / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče // ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri // ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje 2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka // ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru 3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno ◊ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej léno stil. lenó prisl.: čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen ♪

   19.266 19.291 19.316 19.341 19.366 19.391 19.416 19.441 19.466 19.491  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA