Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (19.191-19.215) 
- láma -e ž (á) 1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama; volna lame 2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče ♪
- lamaízem -zma m (ȋ) iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera, razširjena zlasti v Tibetu: vpliv lamaizma ♪
- lamantín -a m (ȋ) zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus ♪
- lamarkízem -zma m (ȋ) biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti ♪
- lámati -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. lomiti: lamati trske / nar. belokranjsko lamati koruzo trgati ♪
- lámbda -e ž, tudi neskl. (ȃ) enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ] ♪
- lamberíja -e ž (ȋ) teh. lesena obloga na steni ♪
- lambréta -e ž (ẹ̑) lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto ♪
- lame in lamé -ja [lamé] m (ẹ̑) tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke; pas iz bleščečega lameja // zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem ♪
- laméla -e ž (ẹ̑) tanka, navadno podolgovata ploščica: tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino; lamela ploščate baterije; lamele žaluzij ◊ anat. lamela tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica; bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; elektr. (komutatorska) lamela; les. lamela parketna deščica, debela 6 do 10 mm; tekst. lamela tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga ♪
- lamélast -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije ♦ strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka ♪
- lamélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket ♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki ♪
- lamelírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino lamelíran -a -o: elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram ♪
- lamentácija -e ž (á) nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami ◊ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija ♪
- lamentírati -am nedov. (ȋ) ekspr. tožiti, tarnati: kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega ♪
- laméta -e ž (ẹ̑) bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete ♪
- lamináren -rna -o prid. (ȃ) fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok ♪
- laminárija -e ž (á) nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae ♪
- laminát -a m (ȃ) teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati; izdelava laminatov ♪
- lámji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na lama ž: lamja koža / odeja iz lamje volne ♪
- lámpa -e ž (ȃ) nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša: natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo; svetiti si z lampo ♪
- lampárna -e ž (ȃ) žarg., mont. prostor za shranjevanje jamskih svetilk ♪
- lámpas -a m (ȃ) širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi ◊ tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev ♪
- lámpica -e ž (ȃ) manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli ◊ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline ♪
- lampijón -a m (ọ̑) viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor; pisani lampijoni ♪
19.066 19.091 19.116 19.141 19.166 19.191 19.216 19.241 19.266 19.291 
