Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (19.141-19.165)


  1.      lahkoúmnost  -i ž (ú) 1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost 2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti ♪
  2.      lahkovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki preveč verjame, zaupa drugim: bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam ♪
  3.      lahkožív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje 2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila ♪
  4.      láhnost  -i ž (á) lastnost, značilnost lahnega: lahnost vetriča ♪
  5.      lahón  -a m (ọ̑) slabš. 1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji 2. Italijan: upreti se lahonom ♪
  6.      láičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški 2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne láično prisl.: laično presojati problem ♪
  7.      láik  -a m (á) 1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi; popoln laik 2. knjiž., redko amater, diletant: slikar laik 3. rel. vernik, ki ni duhovnik ali redovnik: duhovščina in laiki // navadno v zvezi z brat član samostanskega reda, ki ni duhovnik: vrt obdelujejo bratje laiki ♪
  8.      laizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. odvzeti verski, cerkveni značaj: laizirati šolstvo 2. rel. postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan: laizirati duhovnika; redovnica se je laizirala ♪
  9.      lájati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno ∙ preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega 2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja; poberi se iz hiše, je lajal; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze // s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega; neprestano laja na nas // nizko govoriti, pripovedovati: pusti ga, naj laja, kar hoče; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh) 3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo 4. preh., nar. zmerjati: Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj) 5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz; tišina je lajala nad prepadi lajáje: lajaje kazati zobe lajajóč -a -e: pes je lajajoč planil proti prišlecu; lajajoči psi; lajajoči kašelj zelo glasen in suh ♪
  10.      lájavec  -vca m (ā) 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci ♪
  11.      lájna  -e ž (ȃ) 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica ● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov ♪
  12.      lájnanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje ♪
  13.      lájnar  -ja m (ȃ) 1. kdor igra na lajno: lajnar lajna; lajnarji in poulični pevci 2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji ♪
  14.      lájnati  -am nedov. (ȃ) 1. igrati na lajno: lajnar lajna; lajnati staro melodijo; otožno lajnati ∙ slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra 2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu 3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal; lajnati pesmico ♪
  15.      lájta  -e ž (ȃ) 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice ♪
  16.      lák  -a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo // tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti ♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka 2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak ♪
  17.      lakáj  -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj 2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke ♪
  18.      lakájstvo  -a s (ȃ) 1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom 2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu ♪
  19.      láket  -kta m (ȃ) 1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta; z laktom si obrisati znojno čelo; kratki in debeli lakti // zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati si rokave čez lakte 2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna // dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel ♪
  20.      lakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje; lakiranje podov, usnja; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti ♪
  21.      lákomen  -mna -o prid. (á) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju // navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške // ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu lákomno prisl.: lakomno jesti; oči se mu lakomno svetijo ♪
  22.      lákomiti se  -im se nedov. (á) knjiž., redko biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje ♪
  23.      lákomnež  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež ♪
  24.      lákomnica  -e ž (á) 1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica 2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod) ♪
  25.      lákomnik  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik ♪

   19.016 19.041 19.066 19.091 19.116 19.141 19.166 19.191 19.216 19.241  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA