Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (18.941-18.965)


  1.      kuharíja  -e ž (ȋ) nav. slabš. kuhanje: hitela je s kuharijo / učiti se kuharije kuharstva ♪
  2.      kuháriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. kuhati: ves dan je doma in kuhari / samo kuhari in peče ♪
  3.      kúharski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kuharje ali kuharstvo: cenil je njene kuharske sposobnosti; ekspr. učiti se kuharske umetnosti / kuharski recept; kuharska knjiga knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi / kuharski pomočnik ♪
  4.      kúharstvo  -a s (ȗ) dejavnost kuharjev: posvetil se je kuharstvu / pouk kuharstva ♪
  5.      kúhati  -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
  6.      kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja ♪
  7.      kúhinjica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od kuhinja: sedeli so v kuhinjici ♪
  8.      kúhinjski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / slabš. kuhinjska filozofija ∙ ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi ♪
  9.      kúhlja  -e ž (ȗ) nar. vzhodno kuhalnica: v roki je držala kuhljo ♪
  10.      kúhnja  -e ž (ȗ) nar. primorsko (kuhana) hrana za prašiče: pripravljala je kuhnjo ♪
  11.      kújati se  -am se nedov. (ú) 1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot // redko braniti se, upirati se: sprva se je kujal, češ da ne bo tega storil 2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je začela kujati ♪
  12.      kukálce  -a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: dama s kukalcem / preden odpre vrata, pogleda skozi kukalce ♪
  13.      kukálo  -a s (á) 1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo // ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj ♪
  14.      kúkanje 2 -a s (ū) glagolnik od kukati2: kukanje izza vogla ♪
  15.      kúkati 1 -am nedov. (ū ȗ) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka ♪
  16.      kúkati 2 -am nedov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje ♪
  17.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica ♪
  18.      kúkec  -kca m (ȗ) 1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav: v baraki je polno kukcev in drugega mrčesa 2. ekspr. žuželka, hrošč, črv: zbirati kukce ♪
  19.      kúks  -a m (ȗ) ekon., jur., nekdaj delež družabnika rudarske družbe: lastnik kuksa ♪
  20.      kúkú  medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem ♪
  21.      kúkúk  medm. (ȗ-ȗ) 1. posnema glas kukavice: po gozdu odmeva: kukuk, kukuk 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kukuk, me vidiš? ♪
  22.      kúla  -e ž (ȗ) v orientalskem okolju stolp, navadno obrambni: od trdnjave je ostala le še kula / mesto slovi po džamijah in kulah ♪
  23.      kulák  -a m (á) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji 2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek) ♪
  24.      kuláštvo  -a s (ȃ) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni družbeni sloj kulakov: kulaštvo se upira kolektivizaciji // miselnost kulakov: nekaj kulaštva je še vedno v njih 2. slabš., prva leta po 1945 gruntarstvo: za težave so časopisi krivili kulaštvo ♪
  25.      kúli 2 -ja m (ȗ) pog. kemični svinčnik: pisati s kulijem / rdeči kuli ♪

   18.816 18.841 18.866 18.891 18.916 18.941 18.966 18.991 19.016 19.041  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA