Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.826-1.850)


  1.      belóčnica  -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice ♪
  2.      belodlák  in belodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo dlako: belodlak pes ♪
  3.      belogardíst  -a m (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci ♪
  4.      belogardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na belo gardo: belogardistična ofenziva; belogardistična postojanka / ta vas je bila belogardistična ♪
  5.      belogardístovski  -a -o prid. (ȋ) redko belogardističen: belogardistovske tolpe ♪
  6.      belogardízem  -zma m (ȋ) protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem ♪
  7.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas ♦ zool. beloglavi jastreb ♪
  8.      beloglávec  -vca m (ȃ) nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč ♪
  9.      beloglávka  -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka ♪
  10.      belogrív  -a -o prid. (ȋ ȋ) ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi ♪
  11.      belogrúd  -a -o prid. (ȗ ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi ♪
  12.      belohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki ♪
  13.      belokóžec  -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku ♪
  14.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
  15.      belopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta ♪
  16.      belorépec  -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev ♪
  17.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda ♪
  18.      belorún  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca ♪
  19.      belorúščina  -e ž (ȗ) jezik Belorusov ♪
  20.      belóst  in bélost -i ž (ọ̑; ẹ́) redko belina: belost snega ♪
  21.      belôta  -e ž (ó) knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic ♪
  22.      beloúška  -e ž (ȗ) nestrupena kača z belo pego za ušesi: ubiti belouško ♦ zool. progasta belouška ♪
  23.      belozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec ♪
  24.      bel paése  bel paésa [-ez-] m (ẹ̑) gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa ♪
  25.      bélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje ♪

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA