Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (1.801-1.825)

1801.      belíti ¹ in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
1802.      belíti ² in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim ♪
1803.      belívec  -vca m (ȋ) kdor beli: belivec platna ♪
1804.      belívski  -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje ♪
1805.      belják  -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki ♪
1806.      beljákov  -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg ♪
1807.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin ♪
1808.      beljakovínast  -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana ♪
1809.      beljakovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice ♪
1810.      beljáva  -e ž (ȃ) les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi ♪
1811.      beljávec  -vca m (ȃ) les. les z neizrazito črnjavo ♪
1812.      beljavína  -e ž (í) redko beljava ♪
1813.      béljenje ¹ -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti¹: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten ♪
1814.      béljenje ² -a s (ẹ́) glagolnik od beliti²: beljenje žgancev ♪
1815.      bélka  -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus ♪
1816.      belkanto  gl. belcanto ♪
1817.      bélkast  -a -o [lk in u̯k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina ♪
1818.      bellefleur  gl. belfler ♪
1819.      belo... ¹ prvi del zloženk nanašajoč se na bel: belodlak, belokožec; belogardist, belokranjski ♪
1820.      belo... ² prvi del zloženk, kakor belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen ipd., gl. bel ♪
1821.      belôba  -e ž (ó) star. belina: beloba lilije ♪
1822.      belobrád  in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar ♪
1823.      belobŕdski  -a -o prid. (ȓ) arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka ♪
1824.      belobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico ♪
1825.      belocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic ♪

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901