Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (17.941-17.965) 
- kozičàv -áva -o prid. (ȁ á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož ♪
- kozíčka -e ž (í) manjšalnica od kozica, posoda: speči meso v kozički ♪
- kozína -e ž (í) knjiž. 1. usnje iz kozje kože; kozlovina: čevlji, plašč iz kozine 2. redko kozje meso: jesti kozino ♪
- kozíti se -ím se nedov. (ȋ í) nar. primorsko glasno jeziti se, razburjati se: za vsako malenkost se kozi in togoti / dekleta se kozijo glasno se smejejo, režijo ♪
- kózjak tudi kózjek -a m (ọ̑) kozji iztrebek: kurjak in kozjak ♪
- kozják -a m (á) hlev za koze: v kozjaku so imeli več koz ♪
- kozjebrád in kozjebràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratko, koničasto brado: imel je zelo dolg, kozjebrad obraz / kozjebradi gospod ♪
- kozjebrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima kratko, koničasto brado: kaj bi tisti kozjebradec ♪
- kozjenóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kozje noge: favni in kozjenogi satiri ♪
- kozjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo koz: prašičereja in kozjereja ♪
- kózji tudi kôzji -a -e prid. (ọ̄; ȏ) 1. nanašajoč se na koza 1: kozji bobki; kozja dlaka, koža; kozje mleko / kozje usnje / je kozji pastir / gospod s kozjo brado; ekspr. kozja steza zelo ozka, strma 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: porasel s kozjimi parkeljci ● ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; fant je zvit kot kozji rog zelo; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; šalj. brati fantu kozje molitvice oštevati ga ◊ bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita;
obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje ♪
- kozjíca -e ž (í) bot. trnata rastlina s škrlatno rdečimi, vijoličastimi ali belimi cveti v koških, Onopordum: ilirska kozjica ♪
- kôzka -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od koza 1; kozica: kozka se že pase ♪
- kozlánje -a s (ȃ) nizko bruhanje: zdravilo je preprečilo kozlanje / na kozlanje ji gre / pobrisati kozlanje izbljuvek ♪
- kozlaríja -e ž (ȋ) slabš. neumno dejanje ali ravnanje: ne delaj kozlarij // literarno delo, sestavek, film brez vrednosti: take kozlarije že dolgo ni bral, gledal ♪
- kozláti -ám nedov. (á ȃ) nizko izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec kozla ♪
- kozlè -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. majhen kozel, kozliček: kozle je hitro jedel; okrog njega je skakal kakor kak kozle / ti si velik kozle ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti ♪
- kozlè -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. majhen kozel, kozliček: jagnjeta in kozleta ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti ♪
- kozlétina -e ž (ẹ̑) kozlovina: čevlji iz kozletine / jesti kozletino ♪
- kozlìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od kozel 1: jagnjiči in kozliči ♪
- kozlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček ◊ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
- kozličevína -e ž (í) 1. usnje iz kozličje kože: denarnica je bila iz kozličevine 2. kozličje meso: jesti kozličevino ♪
- kozlíčji -a -e (ȋ) pridevnik od kozlič: kozličja koža; kozličje meso ♪
- kozlík -a m (í) bot. rastlina z rožnatimi cveti in pritličnimi poganjki, ki raste na močvirnih travnikih; dvodomna špajka ♪
- kozlonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima kozje noge: kozlonogi satir ♪
17.816 17.841 17.866 17.891 17.916 17.941 17.966 17.991 18.016 18.041 
