Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (17.791-17.815)


  1.      kotalíkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. kotaliti, valiti: otroka sta kotalikala fižol; obroči so se kotalikali po blatu ♪
  2.      kotalíti  -ím nedov. (ȋ í) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: kotaliti hlode; velik kolobar sira so kotalili do kamiona; kamenje se kotali po strmini navzdol; pren., knjiž. veter kotali črne oblake kotalíti se 1. ekspr. s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotali za materjo 2. redko potepati se, pohajkovati: kotali se po vasi kotalèč -éča -e: kotaleče se krogle ♪
  3.      kotaljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko kotaliti, valiti: kotaljati sod; kotaljal se je po strehi kotaljajóč -a -e: kotaljajoče se kamenje ♪
  4.      kotaljênje  -a s (é) glagolnik od kotaliti: kotaljenje žoge / slišati je bilo samo zamolklo kotaljenje kamenja ♪
  5.      kotálka  -e ž (ȃ) nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke ◊ nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice ♪
  6.      kotalkalíšče  -a s (í) urejen prostor z betonsko, asfaltno ploskvijo za kotalkanje: vsako popoldne se hodi kotalkat na kotalkališče; drsališča in kotalkališča ♪
  7.      kotálkanje  -a s (ȃ) glagolnik od kotalkati: veselil se je drsanja in kotalkanja / gojiti kotalkanje / zmagati v kotalkanju ♪
  8.      kotálkar  -ja m (ȃ) kdor se kotalka: na kotalkališču je ob nedeljah veliko kotalkarjev // športnik, ki goji kotalkanje: tekmovanje mladih kotalkarjev ♪
  9.      kotálkarica  -e ž (ȃ) ženska, ki se kotalka: na kotalkališču je bilo kmalu vse polno kotalkarjev in kotalkaric // športnica, ki goji kotalkanje: tečaj za mlade kotalkarje in kotalkarice ♪
  10.      kotálkarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kotalkarje ali kotalkarstvo: kotalkarski krožek / drsalno-kotalkarski klub ♪
  11.      kotálkarstvo  -a s (ȃ) kotalkanje: kotalkarstvo in drsanje ♪
  12.      kotálkati  -am nedov. (ȃ) gojiti kotalkanje, ukvarjati se s kotalkanjem: kotalka že več let kotálkati se hitro se premikati na kotalkah: deklice se kotalkajo po pločniku ♪
  13.      kotánčast  -a -o prid. (á) star. podoben kolobarju, spirali: kotančasti okraski kotánčasto prisl.: dim se kotančasto dviga proti nebu ♪
  14.      kotánec  -nca m (á) star. kolobar, spirala: veter je vrtinčil kotance suhega snega / dim se je dvigal v kotancih ♪
  15.      kòtángens  -a m (ȍ-ȃ) geom., v zvezi kotangens kota število, določeno z razmerjem med dolžinama kotu priležne in nasprotne katete v pravokotnem trikotniku ♪
  16.      kotánja  -e ž (á) manjša vdolbina v zemljišču, navadno naravna: kotanja z vodo; na dnu gozdne kotanje je oglarska koča / svet za vasjo je poln kotanj / na cesti se delajo kotanje jame // nav. ekspr. vdolbina, votlina sploh: vodnjak je bil velika kamnita kotanja / drobne oči ji tičijo globoko v kotanjah ◊ geogr. čelna kotanja kotanja, ki jo izdolbe ledenik ob svojem spodnjem koncu ♪
  17.      kotánjast  -a -o prid. (á) poln kotanj: izravnaval je kotanjast svet okrog barak / ceste so bile blatne in kotanjaste / ekspr. nesrečniki s kotanjastimi lici ♪
  18.      kotánjica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od kotanja: z grmičjem prerasle kotanjice / v licih je imela kotanjici jamici ♪
  19.      kótar  -ja m (ọ̑) nar. preužitkar: čeprav je kotar, rad daje za pijačo ♪
  20.      kotáti  -ám in kótam nedov. (á ȃ, ọ̄) nar. kotaliti, valiti: kotati sod; kotal se je po bregu navzdol kotáti se valjati se: svinja se kota v blatu ♪
  21.      kótec  -tca m (ọ̑) nar. ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: v kotcu je bilo več prašičev; ozek kotec ♪
  22.      kótek  -tka m (ọ́) redko kotiček: stoji v desnem kotku / našel ji je varen kotek / kotki ustnic ♪
  23.      kôtel  -tla [ǝu̯] m (ó) 1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile 2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla 3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom ● publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi ◊ strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla ♪
  24.      kôteln  -a -o [tǝl] prid. (ȏ) nanašajoč se na kotel: kotelna cev / kotelna pločevina / opraviti redni kotelni pregled ♦ strojn. kotelni kamen kotlovec; kotelna voda voda, primerna za parne kotle ♪
  25.      kôtelski  -a -o [tǝl] prid. (ó) nanašajoč se na kotel: kotelski ročaj / opraviti kotelski pregled ♪

   17.666 17.691 17.716 17.741 17.766 17.791 17.816 17.841 17.866 17.891  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA